Nikogaršnje živali so skrb vseh nas

Zima trka na vrata, z njo pa prihajajo nizke temperature, sneg in veter, pred katerimi se marsikdo nima kam umakniti. Še posebej ne prostoživeče živali, ki pozimi ostanejo prepuščene same sebi. V Mariboru, v neposredni bližini tamkajšnjega prepolnega azila za živali, se je lansko zimo zadrževala večja kolonija mačk brez doma ali lastnika in nekaj posameznikov se je odločilo stopiti skupaj ter nekaj ukreniti. Nastala je prva hiška, majhno zavetje, dvignjeno od ledenih tal, kamor so se živali lahko umaknile. Delo so nadaljevali in izdelali več hišk oziroma bivakov na tistih mestih, kjer se pogosto zbirajo prostoživeče živali. Za lažjo koordinacijo dela je prvih nekaj prostovoljcev ustanovilo skupino KittyCribs na Facebooku. Danes ta šteje že 60 članov, pripoveduje eden od pobudnikov projekta, Štefan Varga.

Položaj prostoživečih živali v Sloveniji je alarmanten "V tej skupini smo ljudje, ki se zavedamo, v kako nemogočih okoliščinah predvsem v zimskem času živijo prostoživeče živali. Naša želja je, da nobene živali ne bi zeblo ali da bi kakorkoli drugače trpela oz. čutila pomanjkanje."

Položaj je namreč alarmanten, opozarja Varga. Azili za živali so polni, nekatera slovenska zavetišča pa imajo celo pravilo, da žival po tridesetih dneh usmrtijo, če je nihče ne posvoji. "Temu je treba narediti konec, saj so vedno druge rešitve, le nekaj volje je treba imeti," je prepričan. Čeprav meni, da bi se morale v reševanje te problematike aktivneje vključiti tudi občine in del občinskega denarja nameniti neposredno za lokalne živali, za zdaj še ni tako. "Čeprav te živali 'niso od nikogar', so skrb vseh nas."

Zavetja zgradijo iz odpadnega materiala In kako poteka izdelovanje takšnega zavetja? KittyCribs imajo neki osnoven načrt, ki so ga zasnovali sami. Tega nato prilagodijo glede na zbran material (zbirajo odpaden les, staro pohištvo, izolacijski material, žeblje …) in potrebe točno določene lokacije. Na sredi bivaka je posebej izoliran spalni prostor, do katerega žival pride po dvojnem hodniku, ki ščiti pred neposrednimi zunanjimi vplivi, kot sta veter in dež. Zunanje stene so prav tako izolirane, bivaki pa imajo tudi dvižno streho, ki omogoča lažje čiščenje. Zavetja so postavljena na odpadne avtomobilske gume, ki ščitijo pred vlago in omogočajo postavitev na višino, na kateri so živali varne pred plenilci.

Čeprav je skupina KittyCribs do zdaj zavetja za prostoživeče živali postavila le v Mariboru, se je glas o njej že razširil tudi po Sloveniji. Štefan Varga upa, da bo še kdo poprijel za orodje in v svojem kraju živalim omogočil lepše bivanje. "Do takrat pa jih bomo iz Maribora razpošiljali naokrog."

Živali iščejo stalen dom, ne začasnih rešitev Kako pa problematiko prostoživečih živali rešujejo v tujini? "Odvisno od države, nekje je dosti boljše poskrbljeno, drugje sploh ne. V Ukrajini in Bolgariji pse ubijajo kar na ulici, in to 'ljudje', ki so celo plačani za to. Na splošno ni nikjer tako, da bi si lahko jemali zgled, ampak z veliko volje in s še več ljubezni lahko tudi pri nas naredimo največ," je prepričan pobudnik gradnje zavetišč. Seveda pa obstajajo tudi alternative oziroma drugačni koraki, da zmanjšamo to problematiko. Najprej je treba obstoječe kolonije kastrirati in sterilizirati, da se ne bodo več nenadzorovano množile, obenem pa jim ponuditi kar se da optimalno bivališče in hrano. Ves čas se moramo truditi, pravi Varga, da živalim poiščemo stalen dom, kjer bodo zanje lepo skrbeli.

Za zasnovo karantene prejeli mednarodno nagrado "Za bolne živali je pripravljena tudi zasnova karantene, za katero smo prejeli nagrado ZwSoft Environmental Design Award. Za njeno izvedbo bi morali pridobiti tudi določena sredstva, ki jih sami trenutno preprosto ne moremo zbrati," predstavlja nove ideje, s katerimi bi lahko pomagali prostoživečim mačkam.

Za konec pa še ljubka zgodba o tem, kako so se lahko graditelji zavetišč na lastne oči prepričali, da njihov trud ni zaman. "Nekaj dni zatem, ko smo postavili prvo hiško pred azil, je želel nekdo videti, kako je videti od znotraj. Ko sem dvignil streho, je ven pokukala muca, ki smo jo zmotili med sproščenim spancem," pove Štefan.