"Med dunajskimi filharmoniki se hitro opazi, če igraš slabo"

Tako o nastopu na znamenitem novoletnem koncertu pred izbranci v zlati dvorani dunajskega Musikvereina in večstomilijonskim avditorijem pred televizijskimi zasloni po svetu razmišlja Iztok Hrastnik, kontrabasist iz Stopc nad Laškim. Že pred dvema letoma je pri svojih 24 letih nastopil na novoletnem koncertu kot član orkestra dunajskih filharmonikov in dunajske državne opere. Po stotih letih je tako spet edini Slovenec, ki mu je to uspelo.

Kaj je bilo ključno, da ste postali član orkestra dunajskih filharmonikov? Ključna je bila uspešno opravljena avdicija. Treba se je prijaviti na razpisano avdicijo za delovno mesto in nato počakati na vabilo. Ko dobiš vabilo, je prva selekcija že narejena. Nato sledi predavdicija in zatem še avdicija. Uradno še nimam naziva dunajski filharmonik, saj morajo do trega preteči tri leta. Verjetno bom ta naziv dobil prihodnje leto.

Kateri profesorji so najbolj vplivali na vaš razvoj? Najbolj seveda prof. Zoran Marković, pri katerem sem se učil kontrabas.

Kako je videti služba v orkestru dunajskih filharmonikov? Včasih precej natrpano, saj igramo v dveh orkestrih. V dunajski državni operi so predstave vsak večer, vmes pa mesečno še dva ali trije filharmonični projekti. Nekaj se zvadi na vajah, nekaj doma, veliko pa se sploh ne zvadi.

Zakaj morate ob igranju v tem orkestru dunajskih filharmonikov delati še v dunajski državni operi? Orkester, v katerem igram, ima dva delodajalca. To je v osnovi orkester državne opere, katerega člani so se zbrali in ustanovili združbo dunajski filharmoniki, ki deluje kot samostojno podjetje. Vsi dunajski filharmoniki igrajo v operi, hkrati pa igrajo pri projektih dunajskih filharmonikov. Seveda se pojavi vprašanje, kaj pa, ko se nam termini prekrivajo? Na primer, ko grem s filharmoniki na turnejo, ostane druga polovica na Dunaju in igra ob večerih v operi, ali obratno. Zato pa orkester šteje približno 150 članov.

Kakšen je vaš delovni čas? Delovni čas je zelo raznolik, včasih moram petnajstkrat na teden v službo, drugič samo štirikrat. Včasih traja kakšna opera pet ur in več, drugič spet samo uro in pol.

Kako potekajo priprave na novoletni koncert? Podobno kot za vse druge koncerte, le da so že med vajami zraven kamere, urejajo režijo itn. Za ta koncert smo imeli štiri vaje, potem preduprizoritev koncerta, silvestrski koncert in 1. januarja novoletni koncert, vse tri z istim programom.

Ali prejmete veliko prošenj, da bi komu priskrbeli vstopnice? Ali je to sploh mogoče, imate člani orkestra ta privilegij? Člani orkestra imamo vsako leto možnost nakupa dveh vstopnic po normalni ceni. Za vse ljudi na svetu je sicer januarja žrebanje in če si izžreban, lahko potem kupiš vstopnico. Cene pa so od nekje od 200 do tisoč evrov.

Koliko koncertov letno imate, kdaj jih je največ, koliko imate gostovanj po svetu? Kje vse ste že nastopali? Ne znam povedati natančno, koliko koncertov je na leto. Lahko da 50, morda več. Predstav pa je mogoče 150. Ampak to ni vse, kar orkester igra, saj ne igramo vsi v vseh terminih. Gostovanj po svetu je precej, vsako leto sta vsaj dve čezoceanski turneji, več turnej po Evropi itd. S filharmoniki sem velikokrat nastopal v Parizu, Londonu, Amsterdamu, Skandinaviji, Italiji, Nemčiji, Tokiu, New Yorku, Kanadi, seveda v Avstriji in tudi v Ljubljani.

Ali je služba v orkestru dunajskih filharmonikov stalna (redna) ali na pogodbo za določeno obdobje? Ali med glasbeniki vlada velika konkurenca, tekmovalnost? Služba v tem orkestru je stalna, za nedoločen čas oziroma do 65. leta starosti, ko se upokojimo. Bolj kot tekmovalnost med glasbeniki pa vlada neke vrste "preža". Orkester sam sebe drži na ravni. Vsak mora biti zelo pazljiv, da ne igra slabo, ker ga bodo vsi opazili.

Kakšna je plača glasbenikov v orkestru dunajskih filharmonikov in v dunajski državni operi? Plača v Avstriji je že v osnovi precej višja kot v Sloveniji. Res je, da je tudi življenje nekoliko dražje. Naša plača pa je še za Avstrijo precej dobra, saj je že naša operna plača čisto sprejemljiva. Kot filharmoniki pa zaslužimo še več kot v operi.

V čem se služba v tem orkestru razlikuje od službe v simfoničnem orkestru RTV Slovenija? Razlika vsekakor je, saj je na Dunaju velika konkurenca in sem prihajajo sami vrhunski glasbeniki. V slovenskem orkestru je bilo bolj sproščeno vzdušje, pa vseeno zelo visoka raven kakovosti. Morda ne vedno. Težko je sicer primerjati. Vsekakor je tudi na Dunaju to služba in mi, glasbeniki, smo navadni delavci.

Menda je glasbenica tudi vaša žena, ki vas z otrokoma spremlja na Dunaju? Bosta lahko kdaj igrala oziroma nastopala skupaj? Moja žena je profesorica ruščine in francoščine, za drugi študij pa se je odločila za dirigiranje. Kot dirigentka je v Sloveniji opravila prvo diplomo, na Dunaju pa polletno izmenjavo prek programa Erasmus. Potem sva dobila dva otroka. Zdaj namerava nadaljevati študij na Dunaju. Igrala sva že skupaj na dobrodelnem koncertu v Laškem, kjer me je spremljala na klavirju, prav tako me je spremljala na pripravah na avdicijo na Dunaju.

Kakšno se vam zdi življenje na Dunaju v primerjavi z Ljubljano? Življenje na Dunaju je krasno. Je precej večji od Ljubljane, mi je pa bila Ljubljana zelo všeč ravno zato, ker ni tako velika. Seveda imam tudi domotožje. Mi, Slovenci, smo v osnovi majhen narod. Nikoli se ne bom mogel počutiti v Avstriji tako doma kot se v Sloveniji.

Kolikokrat na leto prihajate domov v Laško in kdaj ponavadi? V Slovenijo prihajamo približno enkrat na dva meseca, žena z otrokoma morda večkrat, na primer, ko sem jaz na kakšni turneji. Je pa čisto odvisno od tega, kdaj imam prosto. Prednost imamo v tem, da nam pot vzame celo manj kot tri ure in lahko skočimo v Slovenijo tudi samo za dva dni. Saj kaj več tudi ne dobim prosto. Orkester ima sicer vsako leto dopust prve tri tedne julija. Takrat smo v Sloveniji in na morju.

Kakšni so sicer vaši karierni načrti za naprej? Kako dolgo še nameravate ostati na Dunaju? Nimam kakšnih posebnih kariernih načrtov. Največji dosežek bi bil, če bi se vrnil domov na kmetijo in (p)ostal kmet. Drugače pa sem zdaj napredoval v namestnika solista v naši sekciji, kar pomeni, da igram večkrat na prvem pultu s solistom, včasih pa tudi vodim kakšno predstavo kot prvi. Na Dunaju moramo ostati še nekaj časa, saj smo ravnokar kupili stanovanje in ga moramo odplačati.