SiolNET. Siol Plus Junaki za jutri
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Igralka s hudo okvaro vida: Najtežje, če je občinstvo čisto tiho

3

termometer

Metka Pavšič lahko z očmi zazna le svetlobo in orise, a končuje magistrski študij na AGRFT in s svojo monoigro nastopa pred 250 ljudmi. "Okvara vida ni potuha ali opravičilo," pravi Idrijčanka.

Aplavz občinstva kot afrodiziak za ustvarjalno dušo

Gledališki oder je za igralca pobeg v svet namišljenega junaka, s katerim se poistoveti in mu podredi svojo dušo. Igralec svojo energijo pretvori v čustva, s katerimi komunicira z likom in naveže stik z občinstvom. Uživa v odzivih ljudi. Dajejo mu povratno energijo in naboj. Njihov aplavz je za njegovo ustvarjalno dušo kot afrodiziak. Dvigne v višave, a ga hkrati pomiri. Občutki igralke, ki oder in občinstvo zaznava le s sluhom in ne vidom, so zato še intenzivnejši.

Kljub minimalnemu vidu na podiplomskem študiju AGRFT

Metka Pavšič se je že rodila z močno poslabšanim vidom, po dvajsetem letu pa se ji je stanje še močno poslabšalo. Vidi le svetlobo in posamezne orise. V njej je že od otroštva gorela želja po igri in petju.

Priložnost, da še pobližje spozna odrske deske in pridobi celo formalno izobrazbo, je dobila pred dvema letoma. Na ljubljanski Akademiji za glasbo, film, radio in televizijo so razpisali podiplomski študij govornega sporočanja. Danes je za njo že osem izvedb študijske predstave Ničesar ne obžalujem, čaka jo še magistrska naloga.

"Sprejel me je profesor Tomaž Gubenšek, ki sem mu tako kot vsem drugim profesorjem za priložnost zelo hvaležna. Vpis na AGRFT sem doživela kot veliko darilo. Nikoli nisem naletela na odpor ali pomisleke. Zdi se mi, da sem bila profesorjem zaradi svoje drugačnosti celo izziv," nam je v svojem stanovanju v Idriji, kjer živi sama, povedala Pavšičeva.

Na odru ni vedela, ali je obrnjena proti občinstvu ali mu kaže hrbet

Metki se na gledališkem odru poleg treme in napetosti pred nastopom odpre še dimenzija pravilne koordinacije. Ker scenografije in odra ne vidi, sta potrebna vnaprešnji trening in natančen dogovor za postavitev odra. Scena je zato vedno v enakem razmerju.

"Profesor mi je moral določene igralske poudarke pokazati fizično. Kako se prestopiti, kako narediti posamezno kretnjo, kako pogledati. Spomnim se poze ob mizi, ki mi jo je moral pokazati. Potipala sem njegov položaj in nato ponovila za njim," je povedala 44-letna Idrijčanka.

V njenih mislih lahko pride do zapleta ali skrbi, ki so drugim igralcem tuje. Med njeno predstavo Fehtarce ni vedela, ali je sploh obrnjena proti občinstvu ali mu dejansko kaže hrbet.

"Vedno natreniram prihod in odhod z odra. Toda kdaj se zgodi kakšen napačen korak in če je še občinstvo čisto tiho …"

Okvara vida ni potuha ali opravičilo

Prek programa za sintentični govor lahko Metka vsakodnevno prebira elektronsko pošto in pregleduje dokumente, daljše tekste ji na zvezi slepih in slabovidnih natisnejo v Brailovi pisavi. Besedilo se največkrat uči v postelji.

Predstava Ničesar ne obžalujem je dolga 45 minut in tako kot vsi gledališki igralci ima tudi Pavšičeva rada stik z občinstvom. A ker ga ne vidi, lahko povratno informacijo dobi le prek sluha. Sliši vsak vzdihljaj, vsako pripombo, šum ali premik.

"Imela sem nekaj mučnih nastopov, ko občinstvo ni niti trznilo. Moraš se zbrati in odigrati do konca. Z izkušnjami se znaš odzvati. Občinstvo te tudi ne sme zanesti. Ostati moraš zvest svoji vlogi," pravi Metka.

V njenem občinstvu so pogosto obiskovalci, ki sploh ne vedo za njene težave z vidom in tega tudi med igro ne opazijo.

"Okvare vida ne jemljem kot potuho ali opravičilo. Svoje delo moraš opraviti korektno. Ljudje te ne bodo podpirali iz usmiljenja. Enkrat te bodo prišli pogledat kot atrakcijo, večkrat ne."

Iz kleti AGRFT-ja v dvorano z 250 sedeži

V domu upokojencev v Idriji je zaposlena kot animatorka. Skrbi za skupinsko delo, pogovorne in pevske skupine ter razne prireditve. S sodelavkami je vpeta tudi v vokalno skupino Vedrina, v zadnjem času jo najbolj okupira magistrski študij.

Prvo izvedbo študijske predstave je opravila kar v domači Rudniški dvorani v Idriji. V kleti akademije je pred tem vadila v prostoru za 20 ljudi, nato je stopila na oder dvorane z 250 sedeži. Občutek glasu je bil zaradi velikosti prostora povsem drugačen.

"To je bila zame kar huda izkušnja in obenem velika šola. Že na vaji pred predstavo je bil občutek povsem drugačen. Nato sem imela prvo predstavo ob šestih, drugo pa ob osmih zvečer. Tak ritem bi bil hud tudi za profesionalce. Obe predstavi sem sicer korektno opravila, toda med drugo sem bila že zelo utrujena, izžeta in notranje prazna. Po koncu nisem čutila vzhičenosti ali evforije, temveč notranje zadovoljstvo in mir," se spominja igralka.

Če je njena predstava o stanovanju razmetana, se v njem ne počuti dobro

Metka zase pravi, da je zelo vizuelen človek in da si kljub dejstvu, da predmetov ali oseb ne more videti, o vsaki ustvari svojo podobo. Tudi njeno stanovanje je barvno skladno in pospravljeno. Če je njena predstava o stanovanju razmetana, se v njem ne počuti dobro, pravi.

Oktobra tudi nastop na festivalu BIT v Zagrebu

Idrijčanka še več izvedb svoje predstave načrtuje v naslednjih mesecih. Oktobra se bo udeležila tudi mednarodnega festivala BIT (Blind in Teather) v Zagrebu, kjer bo lahko nastopila s svojo predstavo in se tudi udeležila strokovnih seminarjev. Iz Slovenije bo v Zagrebu prisotno tudi gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin