Fant, ki s komolci vsak večer lomi Mirana Stanovnika

Večstokilometrske etape so skrajni preizkus za telo

Dirkanje z motorjem na vztrajnostnem reliju Dakar je skrajen preizkus telesne vzdržljivosti ter obremenitev za vse mišične sklope in sklepe. Obvladovanje motorja na več sto kilometrov dolgih etapah po brezpotjih, kamnitih cestah in sipinah, ki si z nekajurnimi premori sledijo iz dneva v dan, zahteva svoj davek in odlično regeneracijo telesa.

Nomadsko življenje Dakarja: brez ordinacije za fizioterapevta

Miran Stanovnik, eden najbolj izkušenih udeležencev relija Dakar, je zato letos v ekipo prvič povabil tudi fizioterapevta Mateja Dormiša. Skrbel bo za Stanovnika in še pet drugih motoristov, med njimi tudi drugega slovenskega udeleženca Simona Marčiča.

Medtem ko bodo mehaniki zvečer popravljali motorje, bo 29-letni Vrhničan z modernimi napravami in lastnimi rokami poskušal popraviti telesa dirkačev.

"Dakar zahteva sposobnost improvizacije na zelo visoki ravni. Tako pri mehanikih motorja kot mehanikih človeškega telesa. To je nomadsko življenje, selitev iz kraja v kraj. Treba se je prilagajati razmeram, ki niso idealne. To ni ordinacija, kjer bi pacienti prihajali naročeni na uro," razlaga Dormiš.

Dormiš: Nad telo motoristov tudi s komolci

Ob tem se zaveda, da ga v Južni Ameriki čaka zelo zahtevno delo. Na vmesnih etapah bo namreč tudi vozil Stanovnikovo spremljevalno vozilo, zvečer pa v taborih poskrbel še za svojo primarno fizioterapevtsko nalogo.

Ker je podobnega dela vajen iz Fuchsove ordinacije, ob tem pa skrbi tudi za telesa članov ljubljanske ekipe ameriškega nogometa Silverhawks, se večernega trdega dela ne boji.

"Zagotovo bo tudi zame zelo naporno. Z vsakim motoristom bom imel vsaj od ure do ure in pol dela. Tudi za motoriste pa fizioterapija nikakor ni počitek in nežna masaža. To je trdo delo, pri katerem moram uporabiti tudi komolce. Stanovnik mi je kdaj v šali že pripomnil, da se je po koncu masaže počutil še bolj zbitega kot prej."

Nepogrešljiv pripomoček izurjenih rok tudi moderna oprema

V sodelovanju s Fizianom bo Dormiš v Argentino, Bolivijo in Čile vzel tudi kopico moderne fizioterapevtske opreme. To so elektrosimulatorji, laserji, ultrazvoki, tako imenovani trekerji za sprostitev mišičnih vozlov.

"Razbremenim točke v mišicah, kjer zaradi stalne obremenitve nastane zelo boleče območje. Tam sta blokirani prekrvavitev in regeneracija. S pritiskom na te točke se obremenitev sprosti," Dormiš razlaga osnove svojega dela.

"Treba je skrbeti za regeneracijo. Trije motoristi, za katere bom skrbel, so imeli hujšo poškodbo ramena. Velike obremenitve premikalk, nog in podlahti. Iz dneva v dan je te obremenitve težko regenerirati," dodaja Vrhničan.

Med vožnjo čez sipine motorist večino časa stoji na nogah

Za telo najtežji odseki bodo etape čez sipine, kjer motorist ne more sedeti na motociklu in "tiščati plina", temveč mora stati in dvigovati sprednje kolo. Stanovnik tako na takih etapah 70 odstotkov časa stoji na nogah.

"To so stalne obremenitve na mišice. Po vsaki etapi se bom pogovoril z dirkači in se nato lotil najbolj obremenjenih delov. Vsak večer najbrž ne bomo obdelali celotnega telesa. Če je dirkač že tako izmučen, ne bom pike na i njegovemu slabemu počutju dodal še sam. Treba se je prilagajati in trdo delati," pojasnjuje Dormiš.

Miran Stanovnik se je pred odhodom na Dakar morda z razlogom pošalil, da bo po koncu dirke prav njegov fizioterapevt najbolj izmučen član ekipe.