Iz prejšnje službe v solzah, v zdajšnjo nasmejana že ob štirih zjutraj

Pri izbiri zadnjih delodajalcev Saša Ručigaj ni imela srečne roke. Pri prejšnjem je nekega dne prišla pred zaklenjena vrata in zaradi propada podjetja ostala brez treh zadnjih plač, pri zadnjem pa je bila deležna odnosa, zaradi katerega je vsak dan domov hodila objokana. Prišlo je tako daleč, da ji je partner Luka Pančur rekel, naj v službi da odpoved. In zares jo je, takoj naslednji dan.

Kako iz ene najbolj prometnih cest ustvariti priložnost?

Po cesti mimo Trzina gre dnevno okoli 15 tisoč avtomobilov in Saša Ručigaj z eno od najbolj prometnih slovenskih cest živi že od majhnega. Vsako jutro, ko se je s cmokom v želodcu pripravljala na nov delovni dan, je ob umivanju zob skozi kopalnično okno opazovala promet in razmišljala, kako bi lahko veliko število mimoidočih uporabila za svojo priložnost.

Z Luko sta dobila idejo za zajtrk na poti. Za takšnega, za katerega ne bi bilo treba niti stopiti iz avtomobila. Še isti dan, kot je Saša delodajalcu oddala svojo odpoved, je z idejo na koščku papirja odšla na občino in jim rekla, naj ji povejo, kaj mora narediti, da bo prišla do svojega projekta.

Med čakanjem sta vse načrtovala in pripravila

Da sta uredila vse papirje, sta potrebovala eno leto, pri tem jima je bila občina v veliko oporo. Najdlje sta čakala na dovoljenje za priključek na državno cesto, ki ga izdaja direkcija za infrastrukturo. V tem času sta si že vse pripravila in načrtovala tudi postavitev opreme v zabojniku. Ko so končno pridobili soglasje, sta kupila zabojnik in opremo, nato pa sta morala počakati še na to, da so zaključili z obnovitvenimi deli, ki so takrat potekala na cesti. V vsem času del so na zemljišču, ki je v lasti Sašinega dedka, pripravili vse potrebno za projekt in takoj, ko je bila cesta asfaltirana, so asfalt naredili tudi na svojem zemljišču in odprli Drive Cafe.

Postreže od 150 do 200 avtomobilov dnevno

Po letu dni ji je uspelo in postala je sama svoja šefica. Združila je ljubezen do dela z ljudmi in do priprave zdravih smutijev ter odprla prvi Drive Cafe na eni od najbolj prometnih slovenskih cest.Ponuja kavo, sokove in vode, različne sezonske smutije, sendviče in rogljičke, strankam pa jih postreže kar skozi okno v njihov avtomobil.

Od pete ure zjutraj do pete ure popoldne postreže približno od 150 do 200 avtomobilov dnevno. "Luka je sam naredil celo števec avtomobilov, ki me hkrati opozori na vsak nov avto."

Vsem, ki si želijo uresničiti svoje sanje in realizirati svojo idejo svetuje, naj vztrajajo. Saša pravi, da je treba biti še posebno vztrajen pri pridobivanju vseh dokumentov. "Bilo je kar precej zakomplicirano. Včasih se mi je zdelo, da sem en in isti dopolnjen dokument tisočkrat poslala naokoli. A je tudi res, da je bilo to soglasje za tak projekt vsem nekaj popolnoma novega in tega niso poznali."

Kot pravi, se ji zdi škoda, da je treba pridobiti toliko različnih dokumentov in za to porabiti toliko časa. "Zdi se mi, da bi država morala pri tem pomagati mladim, še posebno tistim, ki so brez zaposlitve," še dodaja

Rada bi odprla še kakšno poslovalnico

Veliko ljudi ji predlaga, naj zunaj postavi mizice in stole, a to za seboj potegne še marsikaj drugega. V primeru, da imaš zunaj več kot tri mize in stole, moraš na objektu urediti tudi sanitarije. Ker je sama doma ob bližnjem travniku, jih zase ne potrebuje in, kot pravi, ni v njenem interesu, da bi povečala ta objekt.

Ohraniti želi sam namen, ki je postrežba strank, ki se odpeljejo mimo. Zelo pa si želi odpreti enak objekt še na kateri drugi lokaciji. "Želim si lastniško parcelo, kot je ta, vendar so vse zelo drage," pravi Saša, ki ima jasno zastavljene cilje.

"Kako lahko vstajaš že ob štirih?"

Sašo mnogi sprašujejo, kako lahko vstaja že ob četrti uri. "Nobena težava mi ni vstati ob štirih zjutraj. In ker se rada smejim, sem tudi nasmejana že ob peti uri, ko se pripelje prvi avto. Še najbolj mrke stranke se mi nasmejejo nazaj."

Kot pravi, ji je veliko ljudi že reklo, da se tudi zaradi tega radi vrnejo. Prijaznost ji je zelo pomembna.

"Tudi za svojo pomoč bom vedno izbirala ljudi, ki so mi podobni in so lahko takoj zjutraj nasmejani kot jaz," pravi Saša, ki bi vstala kadarkoli, da ji le ne bi bilo treba delati v razmerah, kot jih je imela prej.