TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
1. 4. 2008,
18.53

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Torek, 1. 4. 2008, 18.53

8 let

Rupel odgovarjal predvsem na vprašanja o Zahodnem Balkanu in Tibetu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Predsedujoči zunanjim ministrom EU, zunanji minister Dimitrij Rupel je danes v odboru Evropskega parlamenta za zunanje zadeve poročal o zadnjem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU.

Ob tem je odgovarjal na vprašanja poslancev, predvsem o Zahodnem Balkanu in Tibetu. Za odločitve glede olimpijskih iger v Pekingu je po njegovem "še čas". Rupel je najprej povzel nedavno zasedanje zunanjih ministrov EU na Brdu. Najprej je omenil Bližnji vzhod - predvsem zaradi razširjenega vtisa, da se je proces iz Annapolisa ustavil in zaradi strinjanja, da bi moral bližnjevzhodni mirovni proces vključevati tudi Sirijo; nato Rusijo - sploh v luči priprav na junijski vrh, ter seveda Zahodni Balkan in Tibet, ki sta najbolj zanimala poslance.

"Mene osebno in Slovenijo veseli, da smo oblikovali pozitivno sporočilo o Zahodnem Balkanu," je dejal Rupel. Po njegovih besedah je regija doslej pokazala velik napredek, ki ga je treba nadgraditi, države na tem območju pa si morajo same prizadevati za izpolnjevanje zavez iz stabilizacijsko-pridružitvenega procesa.

Zahodni Balkan potrebuje posebno spodbudo "Regija je specifična in potrebuje posebno spodbudo, posebej v tistih državah, kjer se proces integracije v EU sooča z relativno slabotno politično voljo ali pa z nizko administrativno usposobljenostjo. EU mora zato v regiji nastopati posebej odločno in pogumno, slovensko predsedstvo pa si bo prizadevalo za reafirmacijo in nadaljnjo konkretizacijo evropske perspektive držav regije," je bil jasen Rupel.

Kot je tudi dejal, je mogoč "znaten napredek" pri pristopnih pogajanjih s Hrvaško, če bo ta izpolnila merila in druge pogoje. Glede Makedonije pa je izrazil upanje, da bo še letos izpolnila pogoje za začetek pristopnih pogajanj.

Pri Bih problem policijska reforma

Črna Gora in Albanija sta, kot pravi, znatno napredovali in obe so ministri pozvali, naj okrepita napore na ključnih področjih reform. Pri BiH pa je glavni problem policijska reforma, pri čemer poudarjamo, da je prihodnost BiH v EU mogoča le kot celovita država, je povedal.

Srbija po njegovih besedah "igra ključno vlogo v regiji", glede svojo prihodnosti pa stoji pred strateškimi odločitvami. Sposobna je prevzeti vlogo regionalne lokomotive, vendar pa je njeno pospešeno približevanje uniji odvisno predvsem od volje sedanjega in prihodnjega političnega vodstva v državi.

EU za proaktivno politiko do Srbije Na vprašanje Španca Josja Ignacia Salafranca Sanchez-Neyre (EPP-ED) o Srbiji, je Rupel izpostavil, da ni "nobenega dvoma, da se je EU odločila za proaktivno politiko do Srbije". Seveda je začasni sporazum še na mizi in bi ga lahko Srbija podpisala; imam upanje, da bo mogoče narediti še kakšen korak naprej glede te proaktivne politike - predvidena so pogajanja in pogovori med nekaterimi ministri v prihodnjih dneh, je povedal Rupel.

Na vprašanja Britanca Charlesa Tannocka (EPP-ED), kako ima lahko Kosovo evropsko perspektivo, če ga nekatere države sploh niso priznale, je Rupel odgovoril, da je bila EU decembra lani soglasna, da napoti na Kosovo misijo in takrat je tudi zapisala, da ima Kosovo evropsko perspektivo.

Jelku Kacinu (ALDE) je glede vprašanja o viznih olajšavah in sprememb viznega režima na Zahodnem Balkanu, povedal, da je liberalizacije tega režima ena glavnih politik EU do regije in da želi unija slednje uveljaviti čim prej. "Začeli smo dialog že pred časom, je pa nekaj problemov tehničnega značaja," je pojasnil.

Makedonija pokazala fleksibilnost Na vprašanje poslanca o imenu Makedonije pa je Rupel odgovoril, da je težava v razliki v pogledih ene države članice unije, torej Grčije, in Makedoncev. V tem trenutku pa ne odločamo o zadevah, ki se tičejo članstva v zvezi NATO, je poudaril minister. Makedonija je v zadnjem času pokazala precejšnjo fleksibilnost, ki je ni pokazala doslej, zato je žogica na strani Grčije, je še dejal predsedujoči zunanjim ministrom povezave.

Ministri zaskrbljeni nad nasiljem v Tibetu

Glede Tibeta je Rupel pojasnil, da so ministri izrazili zaskrbljenost, obsodili nasilje in izrazili solidarnost z žrtvami. Poslanki Zelenih Marie Anne Isler Beguin je pojasnil, da so stališča unije odločna, ko gre za varovanje človekovih pravic, pri čemer EU spoštuje načelo ene Kitajske. "Nekateri očitajo dalajlami, da si prizadeva za neodvisno državo Tibet, kar ne drži, saj je sam poudaril, da mu gre za avtonomijo, ne neodvisnost," je povzel minister.

Za odločitev o OI je še čas Ob tem je povedal, da bo treba spremljati dogajanje, glede odločitev o olimpijskih igrah - te naj bi potekale avgusta letos v kitajski prestolnici - pa je menil, je je za to še čas. Danes je še prezgodaj, da bi o tem odločali, je menil in poudaril, da je treba videti "razliko med politiko in športom, čeprav se ni mogoče znebiti vtisa, da olimpijske igre vsebujejo tudi politične komponente".

Rupel je ob tem pristavil, da kar se njega tiče ter mnogih evropskih predstavnikov, se otvoritve najverjetneje ne bodo odločili iz takih ali drugačnih razlogov. "In jaz mislim, če se bodo zadeve zaostrovale, bo navzočnost pomembnih Evropejcev zelo pičla," je sklenil.

Ne spreglejte