Postajamo domovina tigrastih komarjev

Da bi samo vrsto in načine njenega zatiranja bolje proučili, sta se koprski Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) in Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem (ZRS UP) povezala in okrepila stike s sorodnimi ustanovami.

Navzoč poleti Smo tik pred poletjem in zanj je že nekaj let značilna navzočnost tigrastega komarja, pravi epidemiolog Boris Kopilović iz koprskega ZZV, kjer so včeraj razkrili načrte v zvezi s proučevanjem in zatiranjem tega komarja pri nas. "Ker nimamo strokovnjaka zanj, smo se povezali s Katjo Kalan iz ZRS UP, saj njena doktorska disertacija obravnava prav ta pojav pri nas. Skupaj skušamo, ob pomoči izkušenj sorodnih ustanov v Trstu, problematiko tega komarja raziskati, da bi lahko ljudem svetovali, kako ga zatirati."

Plod tega sodelovanja bo morda čezmejni raziskovalni projekt, ki bi ga izvedli s pomočjo denarja iz evropskih skladov. Konec maja pričakujejo razpis, na katerega se nameravajo prijaviti s skupnim projektom o tigrastem komarju na tržaškem in obalno-kraškem območju.

Vse bolj prilagodljiv in trdoživ Tigrasti komar je v Evropi in pri nas vse bolj prilagodljiv in trdoživ, pravi Kalanova.

Gre za tropsko vrsto, ki se bo s segrevanjem ozračja še širila po Evropi. K nam so ga zanesli zaradi trgovanja z rabljenimi, neprimerno skladiščenimi gumami in s tropskim rastlinjem, ki potrebuje vodo. "Ugotovila sem, da se pri nas najraje razmnožuje zlasti v manjših stoječih vodah (v podstavkih rož, sodih z deževnico, posodah za domače živali). Zato bi morali takšne posode prazniti, sicer bo teh komarjev vse več," opozarja Kalanova.

Pohod po Evropi začel pred dvema desetletjema Tigrasti komar je pohod po Evropi začel pred vsaj dvema desetletjema, dodaja eden največjih evropskih strokovnjakov, dr. Martin Geir iz inštituta za zoologijo univerze v Regensburgu, s katerim se je ZZV prav tako povezal.

Zamegljevanje oziroma zapraševanje s kemičnimi pripravki ne zaleže, četudi deluje zoper 120 drugih vrst komarjev, ki živijo v Evropi. Po besedah Geira so za zatiranje izumili poseben biocid in vabo. Biocid posnema vonj človeka, ki komarja močno privlači. V posebno posodo se ujamejo insekti, ki jih preštevajo vsako uro in ugotavljajo, kolikšna je poseljenost na posameznem območju.