Zlato je z vidika evrskega vlagatelja v enem letu pridobilo desetino vrednosti

Zlato je še posebno močno rast beležilo od leta 2008 do septembra 2011, ko je bilo treba za unčo odšteti rekordnih 1.854 ameriških dolarjev (1.485 evrov), danes le še okoli 1.200 dolarjev (961 evrov).

Umiritev geopolitičnih razmer, odsotnost inflacije, nadaljevanje gospodarske rasti ter rast ameriškega dolarja še naprej negativno vplivajo na povpraševanje po zlatu. "Podobne razmere naj bi se nadaljevale tudi v prihodnje, zato kakšnega povečanega povpraševanja po zlatu in s tem dviga cen ne pričakujemo. Podobno velja tudi za druge plemenite kovine," napoveduje analitik Matej Justin iz družbe Alta Invest.

Drugačnega mnenja je Matjaž Jereb iz podjetja Elementum, ki pravi, da se trenutno na trgu zlata soočamo s konsolidacijo cen po brutalni intervenciji centralnih bank v zadnjih treh letih. "Počasi se spet vzpostavlja podporna raven, s katere se bo začela nova, dolgoročna rast zlata," je prepričan Jereb, ki razloge za padec cen pripisuje manipulacijam s "papirnatim zlatom" in visokofrekvenčnim trgovanjem. "Glede na to, da je cena zlata nominirana v dolarjih, gre del zaslug zagotovo pripisati tudi rasti ameriške valute, s katero želijo ZDA nadaljevati iluzijo trdne svetovne valute."

Od najvišje letošnje vrednosti padec za petino Cena zlata se trenutno giblje pri 1.200 dolarjih za unčo (31,1 grama), kar je enako vrednostim iz konca leta 2013. "Če upoštevamo rast dolarja proti evru, pa je zlato, z vidika evrskega vlagatelja, pridobilo skoraj 10 odstotkov vrednosti. Med letom smo sicer bili priča visoki volatilnosti, saj je od letošnje najvišje točke cena zlata padla za kar 19 odstotkov ter dosegla najnižje dno v začetku novembra pri 1130 dolarjih (905 evrov)," še pojasni Justin.

Analitik za plemenite kovine pri podjetju Elementum je prepričan, da bi morala biti cena zlata, glede na trenutno slabo stanje svetovnega gospodarstva, finančnih derivatov, napihnjenega obvezniškega in delniškega balona ter brezposelnosti in količine denarja v obtoku, precej višja. "In sčasoma tudi bo. Lahko nas bo presenetila že v naslednjem letu. Prihajamo namreč v obdobje zadnje tretjine tega surovinskega trenda, ki po navadi traja med 15 in 20 leti. Ravno v zadnji tretjini trenda pa cena tudi najbolj eksponentno naraste," še pravi Jereb, ki še boljšo naložbeno priložnost vidi v srebru. To je v primerjavi z zlatom izjemno podcenjeno. Njuno medsebojno razmerje znaša 72:1.

Več kot polovica povpraševanja po zlatu prihaja za izdelavo nakita, tretjina od vlagateljev, le 12 odstotkov pa iz industrije.