TZS: Zvišanje DDV bi bilo slabo za potrošnike in gospodarstvo

Tako so se na ugibanja o ukrepih prihodnje vlade Alenke Bratušek odzvali v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). Poudarili so, "da je že zdaj ob primerjavi kumulativnih indeksov prihodka prodaje za leto 2012 glede na leto 2008 padec prodaje v trgovini na drobno brez motornih goriv v povprečju v višini skoraj 15 odstotkov. Dvig DDV-ja bi povzročil dodaten padec BDP-ja, ki je lani upadel kar za 2,3 odstotka (tri odstotke v zadnjem četrtletju), ter pomenil tudi nekonkurenčnost v primerjavi s sosednjimi državami. Dvig DDV-ja bi predvsem prizadel trgovinski sektor, ki zaposluje 18 odstotkov vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji." Gospodarski subjekti bi bili v še težjem konkurenčnem položaju Kot pojasnjujejo, bi bili z morebitnim dvigom splošne stopnje za DDV-ja "gospodarski subjekti v še težjem konkurenčnem položaju, prav tako bi se srečevali z dodatnim upadom skupne gospodarske aktivnosti v Sloveniji. Položaj v slovenskem gospodarstvu, katerega tretjino prihodkov ustvarijo podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino, je zaostren, zato je potrebna posebna skrbnost pri oblikovanju in sprejemanju ukrepov na državni ravni, ki se neposredno odrazijo na segmentu kupne moči." Poudarili so, da zadnje poročilo Statističnega urada RS prikazuje padec aktivnosti trgovine znotraj lanskega BDP-ja v višini 2,3 odstotka (3,0 odstotka v zadnjem četrtletju). Dvig splošne stopnje DDV-ja bi po mnenju TZS-ja pomenil še "dodatno obremenitev ter otežil ustavitev padca prodaje v trgovinski branži, ki zaposluje približno 18 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji. To je v sedanjih razmerah finančne, gospodarske in dolžniške kriza popolnoma nesprejemljivo." Pri uvedbi morebitnih sprememb splošne stopnje DDV-ja je treba upoštevati tudi specifičen položaj Slovenije kot majhne in pretežno tranzicijske države. Velik del priliva v državni proračun RS iz naslova DDV-ja namreč predstavlja tudi potrošnja tako fizičnih oseb kot podjetij iz sosednjih evropskih držav, kar pomeni stalni proračunski priliv dohodka iz naslova DDV-ja. Kot negativni primer so navedli Madžarsko, kjer so že povišali stopnje DDV-ja in se srečujejo z "negativnimi posledicami, saj ima Madžarska manjše prilive v državnem proračunu in čedalje nižjo raven blaginje prebivalstva, nižjo potrošnjo, predvsem tisto, ki se nanaša na investicije". Bi se brezposelnost še bolj povečala? "Vsak dvig splošne stopnje DDV-ja za eno ali dve odstotni točki negativno vpliva na rast BDP-ja, s tem pa tudi na rast zasebne potrošnje, menjave in zaposlenosti. Tako naj bi se po izračunih Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani ob morebitnem dvigu splošne stopnje DDV-ja najbolj zmanjšali bruto domači proizvod zasebnega sektorja, s tem pa tudi skupni bruto domači proizvod v Sloveniji, zasebna potrošnja ter uvoz in izvoz. Posledica zmanjšanja navedenih kazalnikov bi pomenila občutno povečanje brezposelnosti, kar bi še dodatno prispevalo k manjši potrošnji na domačem trgu. Ne nazadnje ekonomska stroka ugotavlja, da lahko zaradi negativnih učinkov dviga splošne stopnje DDV-ja dolgoročno pričakujemo, da se primanjkljaj v državnem proračunu ne bo zmanjševal sorazmerno s povišanjem splošne stopnje DDV-ja," pojasnjujejo v TZS-ju. Dodajajo, da je "dvig splošne stopnje DDV-ja v nasprotju z gospodarskimi politikami uspešnih držav EU-ja, ki so kot enega izmed ukrepov za izhod iz gospodarske in finančne krize uvajale in še vedno uvajajo ukrepe v smeri spodbujanja domače potrošnje, saj to pomeni osnovo za nov investicijski cikel. Morebitni dvig splošne stopnje DDV-ja bi bil tudi v nasprotju s priporočili OECD-ja, ki Sloveniji že daljše časovno obdobje priporoča sprejetje ukrepov, ki bodo spodbudili domačo potrošnjo, saj je to eden izmed ključnih problemov izjemno nizke stopnje gospodarske rasti v Sloveniji, ki ima trend nenehnega upadanja. Na gospodarsko rast v Sloveniji morebitno povišanje splošne stopnje DDV-ja ne bi imelo vpliva, temveč obratno, posledično bi se zaradi dviga splošne stopnje DDV-ja znižal naš nacionalni dohodek."