"Tovarišijski kapitalizem je za tri stopnje hujši od crony kapitalizma"

Prejšnji teden je v ZDA odmevalo prvo televizijsko soočenje republikanskih kandidatov za predsedniške volitve prihodnje leto.

Veliko pozornosti je vzbudila edina kandidatka Carly Fiorina, nekdanja izvršna direktorica podjetja Hewlett Packard. Med drugim je demokratski kandidatki Hillary Clinton očitala, da vsi ukrepi, ki jih predlaga, povečujejo crony kapitalizem in s tem plačna nesorazmerja.

Kaj je crony kapitalizem? Gre za obliko kapitalizma, ki ne temelji na prostem trgu in vladavini prava, ampak na tesnih razmerjih med gospodarstvom in politiko. Vladajoči politiki tako podjetjem pomagajo na primer z zatiskanjem oči pri neplačevanju davkov ali z dajanjem državnih garancij.

Ekonomist Igor Masten pojasnjuje, da pri tem ne gre le za običajno lobiranje pri sprejemanju zakonodaje, ampak tudi za zlorabo sodelovanja med gospodarstvom in državo na različnih drugih področjih.

"Pajdaštvo najbolj koristi največjim in kapitalsko najmočnejšim navezam. Najbolj škodi srednjemu sloju in revežem. Pajdaštvo je nasprotje meritokracije. Srednji sloj in reveži pa lahko bolje poskrbijo zase v bolj meritokratičnih družbah," pojasnjuje ekonomist Matej Kovač.

Po Kovačevem mnenju je pajdaštva v Sloveniji manj kot v ZDA ali drugih razvitih kapitalističnih državah, "ker je v Sloveniji manj pajdaških omrežij in je tudi manjša konkurenca med njimi in ker je po nastopu gospodarske krize manj premoženja, po katerem bi se lahko pasli pajdaši. Ima pa pajdaštvo na Slovensko gospodarstvo bolj pogubne učinke kot v ZDA in v razvitih tržnih gospodarstvih."

"Gre za izrojeno obliko kapitalizma, ki s svobodnim tržnim gospodarstvom nima veliko skupnega. Zaznamuje jo sodelovanje korporacij, zlasti investicijskih bank z Wall Streeta, in politikov s skupnim ciljem, da črpajo ekonomske rente. Te korporacije s prispevki za volilne kampanje in drugimi prikritimi oblikami podkupovanja politikov tlakujejo sebi ugodne razmere," dogajanje v ZDA komentira ekonomist Bernard Brščič.

Pojavne oblike v Sloveniji V Sloveniji crony kapitalizem pogosto prevajamo kot pajdaški kapitalizem. A Brščič opozarja, da gre pri tem za "neposrečen prevod pojavov v ZDA in pri nas. Res so razmere glede korporativne in politične korupcije v ZDA zelo slabe, a vseeno neprimerno boljše kot pri nas. Izrojenosti slovenske ureditve generični termin pajdaški kapitalizem ne zajame ustrezno, stvarnost bolje odraža kocbekovski neologizem tovarišijski kapitalizem."

"Če je prostor delovanja crony kapitalizma oblikovanje velikim poslom naklonjenega poslovnega okolja, je tovarišijski kapitalizem veliko bolj zločest. Zaradi kontinuitete z nekdanjim režimom lahko politična kasta pri nas ponudi bistveno več kot ameriška. Zaradi skorumpiranega in politično odvisnega pravosodja lahko plenilskim podjetnikom de facto zagotovi kazensko imuniteto, v državnih bankah dostop do t. i. političnih posojil in še ugodno (ne)poročanje dominantnih medijev," je prepričan Brščič.

"V crony kapitalizmu je Wall Street principal, politiki pa so agentje. V tovarišijskem kapitalizmu, ki izvira iz totalitarnega socializma, je obratno. Politika je principal, 'tovariši' podjetniki pa agentje.

Tovarišijski kapitalizem v nasprotju s crony kapitalizmom ni odklon tržnega gospodarstva, ampak poslednja degeneracija totalitarnega socializma. Je rezultat spodletele tranzicije. V 25 letih nam ni uspelo izvesti prehoda v svobodno tržno gospodarstvo, ker to zahteva tudi svobodne medije, neodvisno pravosodje in vzpostavitev pravne države," dodaja Brščič.

Za omejevanje so potrebni ustrezni zakoni in pravna kultura Tudi Masten opozarja na specifičnost Slovenije zaradi njene zgodovinske pogojenosti in opozarja, da je pravna država tisti okvir, ki tako početje lahko omeji. Pri tem pa je bolj kot ustrezni zakoni pomembna pravna kultura. Navedel je primer Islandije, kjer je bila zaradi nepravilnega delovanja bank takoj izvedena učinkovita preiskava, v Sloveniji pa tudi po toliko letih še vedno ne vemo, zakaj smo davkoplačevalci v sanacijo bank morali vložiti na milijarde evrov.

"Pravosodje v ZDA pajdaše preganja, kadar prestopijo meje zakona," pravi Kovač. "Država popravi regulatorni okvir, ki zmanjša manevrski prostor pajdašem. Tam je to tudi resna politična tema. Pri nas pa tiste, ki opozarjajo na problematiko pajdaškega kapitalizma, označijo za paranoike ali revanšiste, za člane pajdaških omrežji, ki so prišli navzkriž z zakonom, pa pravijo da gre za izjeme."