Sodelovanje inovativnih podjetij za ponovno rojstvo plastenk

Narava ne odvaja ali predela plastike. Tudi če si na sprehodu v naravi zatisnemo oči ob odvrženi plastenki, bo ta 22. stoletje in še kakšno za njim pričakala v zelo dobri formi, saj v naravi plastenka razpada kar 450 let. Okoli tretjina zavržene plastike ali celo več se ne reciklira, kar vse bolj obremenjuje okolje. Prav tako postaja tudi za gospodarstvo čedalje večji problem in obenem izziv. Sodobni potrošnik pa na račun lagodja vedno pogosteje zapostavlja odgovorno ravnanje do okolja. Ker je plastika ena izmed najbolj razširjenih materialov na svetu, je utopično pričakovati, da bi jo lahko popolnoma nadomestili, zato je pomembno, da okrepimo svojo odgovornost zavedanja o njeni uporabi.  

Interseroh, Alpla in Donat – pomembni akterji krožnega gospodarstva v Sloveniji 

Med rešitvami, ki zmanjšujejo količino odpadnih materialov in ohranjajo naravne vire, je tudi popoln sistem kroženja embalaže oz. t. i. zaprta zanka. Z novo strategijo in prenovo blagovne znamke Donat se je podjetje Atlantic Droga Kolinska odločilo, da poišče najboljšo rešitev, ob dejstvu, da današnji sodobni potrošnik posega po plastični embalaži, ki je bolj priročna in enostavna za uporabo. Skupaj s podjetjem Alpla so začeli uresničevati projekt, sistem popolnega krožnega (zelena za zeleno), katerega brez preostalih deležnikov za zbiranje in predelavo ne bi izpeljali. Med njimi je tudi Interseroh, ki v projektu popolnega sistema kroženja plastike iz odrabljene plastenke zagotavlja sekundarne surovine za novo plastenko PET. V krožnem gospodarstvu namreč velja, da odpadek ne sme ostati odpadek, ampak je le vir ali surovina za nove izdelke. Ekonomija zaprte zanke tako s podaljševanjem življenjske dobe izdelkov zmanjšuje količino odpadnih materialov in ohranja naravne vire. 

Ekonomijo zaprte zanke učinkovito upravljata Interseroh in Alple, ki blagovni znamki Donat pomagata pri uresničevanju ponovnega rojstva plastenk. Podjetje Interseroh Donatu zagotavlja določene količine odpadne zelene plastične embalaže PET, ki jo s pomočjo partnerjev reciklira ter tako ustvari novo 100-odstotno reciklirano plastenko. Da bi zagotovili učinkovito gospodarjenje z izdelki in materiali v zanki ter hkrati ohranili njihovo vrednost, morajo pri tem sodelovati vsi deležniki v verigi, tudi trajnostno usmerjeni trgovci in ozaveščeni potrošniki. Kakovost in količina pridobljenih recikliranih surovin sta namreč neposredno odvisni od kakovosti dela z izdelkom v vsaki etapi življenjskega kroga – od nabave in zasnove izdelka do trženja, uporabe in na koncu recikliranja odpadnega materiala. Med proizvodnjo novega izdelka oziroma reciklanta, v tem primeru 100-odstotno reciklirane plastenke, se najprej naredi mlevec, nato granulat, iz njega pa predforma za pihanje plastenk. V kasnejših korakih sledi izdelava nove plastenke. Prepričanje, da lahko recikliramo samo prozorno plastenko, je zmotno, v Sloveniji pa so s tem projektom dokazali, da lahko zanko zapremo tudi v zeleni barvi (zelena za zeleno).  

Koristi zapiranja zanke za uporabljeno plastiko je več. Najprej je to manjša poraba primarnih virov, ki jih nadomestimo s sekundarnimi materiali. Manj je odpadkov, zato so odlagališča manj obremenjena, z večkratno uporabe pa so materiali za embalažo v učinkovitem sistemu kroženja na trgu. Takšen proces nedvomno spodbuja ekološki način poslovanja in življenja. Naročniki, ki uporabljajo tovrstne materiale, prispevajo k boljšemu zbiranju odpadnih plastenk v gospodinjstvih ter skupaj s trgovskimi družbami tudi k večjemu povpraševanju po recikliranih embalažnih materialih. Pomemben člen zaprte zanke so tudi potrošniki, ki jih je treba spodbujati k uporabi takšnih izdelkov in opozarjati na pravilno ravnanje z odpadki. Tisti, ki so primerno zbrani in ločeni po uporabi, imajo namreč boljšo možnost za kakovostno recikliranje.  

Če že moramo živeti s plastiko, je prav, da z njo odgovorno ravnamo in jo recikliramo za večkratno uporabo. Tudi v Sloveniji se povečuje količina odpadne embalaže. Po podatkih statističnega urada je slovensko gospodinjstvo v letu 2018 v povprečju proizvedlo 146 kg odpadne embalaže, kar je 11 kg več kot v letu 2015 ali kar 50 kg več kot v letu 2011. Da se lahko odločimo za bolj trajnostno uporabo plastike, dokazuje pristop podjetij Interseroh, Alpla in Donat. Ob tem pa se odpira vprašanje, kdaj bodo sledila druga podjetja? Bi morala glede na velike evropske zaveze v boju zoper podnebno krizo država podobne projekte tudi finančno spodbujati? Za uspešno zapiranje zanke in ponovno rojstvo plastenke so, kot smo videli, pomembni prav vsi členi v verigi – od podjetij do posameznikov. Le tako, z ekipnim pristopom, bomo lahko dolgoročno zmanjševali nove odpadke in s tem pritisk na naravo. 

Naročnik oglasnega sporočila je Interseroh.