Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
26. 8. 2011,
17.04

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

kazen

Petek, 26. 8. 2011, 17.04

7 let, 2 meseca

Predlog zakona o davčnih blagajnah: 50.000 zavezancev, kazni do 30.000 evrov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Po predlogu zakona o davčnih blagajnah bo davčne blagajne dolžno uporabljati okoli 50.000 zavezancev.

Cilj predloga sta sicer zmanjšanje obsega sive ekonomije in davčne vrzeli pri zavezancih, ki poslujejo z gotovino. Nakup jim bo v višini 50 odstotkov cene sofinancirala država. Predvidene kazni za kršitelje znašajo med 1200 in 30.000 evrov.

Odgovor na sivo ekonomijo Ministrstvo za finance je pri pripravi predloga zakona izhajalo iz statistik, je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila generalna direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov Alenka Kovač Arh.

Po podatkih državnega statističnega urada je obseg sive ekonomije v Sloveniji leta 2007 po neto pristopu znašal 3,51 milijarde evrov oz. 10,2 odstotka bruto domačega proizvoda, kar Slovenijo postavlja ob bok manj razvitim članicam EU.

Po ugotovitvah davčnih inšpektorjev je problem sive ekonomije in davčnih utaj posebej pereč v dejavnostih, za katere je značilno poslovanje z gotovino. Kovač Arhova je navedla, da so problematične zlasti male družbe iz dejavnosti gostinstva, frizerstva, zobozdravstva, prodaje vstopnic, ki se ukvarjajo s prodajo blaga in storitev končnemu potrošniku.

Problem je, da kupci ne vzamejo računov, zato prodajalci naknadno zbrišejo podatke v blagajnah, prikazujejo manjše prihodke in plačujejo manjše davke, kar se širi po celotni dobavni in produkcijski verigi - zaposleni denimo dobijo del ali celotno plačo v gotovini, je izpostavila.

Ministrstvo za finance se je v boju zoper te anomalije odločilo uvesti nov sistem davčnih blagajn, ki naj bi omogočal pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa davčnih zavezancev.

Ideja davčnih blagajn namreč temelji na boljši zaščiti vanje zapisanih podatkov. Predstavnica ministrstva za finance je povedala, da bodo imele davčne blagajne po predlogu zakona posebno nadzorno enoto, v katero bodo kopirani in shranjeni vsi izdani računi, uporabnik pa vanjo ne bo mogel posegati.

Ureditev se zgleduje po švedski Posebnost slovenske ureditve, ki se sicer zgleduje po švedski, je neposredna spletna povezava med davčno blagajno in strežniki davčne uprave, je poudarila Kovač Arhova, ki je prepričana, da bo na ta način prihranjenih veliko stroškov davkariji (davčni inšpektorji namreč na tem področju ne bodo več potrebni) in zavezancem.

Skladno s predlogom bodo morale davčne blagajne uporabljati fizične in pravne osebe, ki prodajajo blago in storitve za plačilo z gotovino (bilo naj bi jih okoli 50.000), pri čemer bodo morale blagajno tudi registrirati. Če davčne blagajne ne bodo nabavile ali pa bodo posegale v zapisane podatke, bodo kaznovane. Kazni bodo sicer za samostojne podjetnike znašale med 1200 in 10.000 evrov, za pravne osebe pa med 1200 in 30.000 evrov.

Davčnih blagajn pa ne bo treba uporabljati srednjim in velikim podjetjem, ki zagotavljajo varnost in stalnost podatkov z lastnim sistemom notranjih kontrol. Poleg tega bodo morala ta podjetja izkazati, da vzpodbujajo negotovinsko plačevanje blaga in storitev ter da ne dajejo večjih gotovinskih popustov.

Izvzeti bodo tudi kmetje, ki niso registrirani kot samostojni podjetniki posamezniki, saj je njihov dohodek obdavčen na podlagi katastrskega dohodka, ter prodajalci izdelkov in storitev manjše vrednosti prek avtomatov ali drugih oblik, ki omogočajo sledljivost in nadzor.

Predvidena ocena stroškov uvedbe davčnih blagajn za državo znaša okoli 1,65 milijona evrov, v naslednjih letih pa bo potrebno za vzdrževanje in izvajanje sistema zagotoviti okoli 200.000 evrov na leto. Glavni del stroška zavezanca bo medtem predstavljala nadzorna enota. Zanjo bo treba po ocenah ministrstva odšteti od 430 evrov (cena samostojne nadzorne enote) do 3100 evrov (mrežna nadzorna enota, namenjena uporabnikom z več registrskimi blagajnami).

Kot je že v sredo napovedal finančni minister Franc Križanič, namerava ministrstvo zavezancem pri nakupu blagajn pomagati. Nepovratna subvencija naj bi znašala 50 odstotkov cene blagajne oz. največ 200 evrov, je ministra danes dopolnila Kovač Arhova. Predvideni skupni obseg subvencij je po njenih besedah za leto uvedbe 11 milijonov evrov, v naslednjih letih pa naj bi k temu država primaknila še milijon evrov.

Obdavčljivi promet naj bi se povečal za okoli 200 milijonov evrov Z modernizacijo naj bi se evidentirani obdavčljivi promet povečal za okoli 200 milijonov evrov; neto DDV pa ob tem letno za 30 milijonov evrov. Ostali davčni prihodki (davek od dohodkov pravnih oseb, dohodnine, akontacije davka od dohodkov iz dejavnosti, koncesijske dajatve) bi se lahko povečali za okoli 15 milijonov evrov, ocenjuje ministrstvo.

Ministrstvo načrtuje, da bo vlada predlog zakona sprejela prihodnji teden, in upa, da ga bo nato parlament potrdil najpozneje januarja. Davčne blagajne bi bile po tem scenariju obvezne od 1. decembra 2012.

Sicer pa je uvedba davčnih blagajn le eden od ukrepov v boju zoper nepravilnosti v gotovinskem poslovanju, je pojasnila Kovač Arhova. Vlada je namreč sestavila daljši nabor, v okviru katerega je Kovač Arhova naštela okrepitev sodelovanja med organi pregona, povečan kazenski pregon na področju računovodstva ipd., spremembe zakona o davčnem postopku in ukrepe za dvig davčne kulture.

Ne spreglejte