Na posvetu o gradbeništvu v ospredju podizvajalci, najnižje ponudbe in nespoštovanje zakonodaje

Gre za probleme neplačanih podizvajalcev, najnižjih ponudb, zbranih na javnih razpisih, in nespoštovanja zakona o javnih naročilih.

"Podizvajalci so v veliki stiski" Kot je na novinarski konferenci po srečanju ponovil predsednik Združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Mirko Požar, so podizvajalci v veliki stiski, saj so obremenjeni z okoli 600 do 700 milijoni evrov dolga v insolvenčnih postopkih.

Pojasnil je, da so danes ministru za razvoj in evropske zadeve Mitji Gaspariju predali poročilo o 25 konkretnih primerih projektov, v katerih so podizvajalci ostali brez plačila za svoje delo. Med njimi je izpostavil dva še vedno nerešena primera - pomursko avtocesto in Celovške dvore. Izrazil je pričakovanje, da bo vlada vsaj zanju rešitev našla v nekaj dneh.

Izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek je pojasnila, da so na posvetu veliko besed namenili zamudam pri plačilih. Kot je zatrdila, tudi država ne plačuje v predvidenih rokih oz. ministrstva, občine, skladi in druge državne institucije pogosto ne spoštujejo zakona o javnih naročilih in drugih zakonov.

Država ima za 33 milijonov evrov neporavnanih obveznosti Po njenih besedah ima država trenutno za 33 milijonov evrov neporavnanih obveznosti, zato je pozvala k ureditvi tega področja. Prepričana je, da bi veljalo spremeniti zakonodajo tako, da bi se povečalo odgovornost javnih naročnikov.

Avberškova je spregovorila tudi o problemu najnižjih cen, ki so na razpisih pogosto glavni kriterij pri izbiranju izvajalca del. V tej luči je menila, da tudi zato, ker so za projekte ponujene nerealno nizke cene, prihaja do neplačevanja podizvajalcev. "Kdor poceni kupi, dvakrat plača," pa je o najnižjih cenah dejal Požar.

Zakon o javnih naročilih ne zahteva, da se kot izključno merilo za izbiro ponudnika upošteva najnižjo ceno, je pri tem spomnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Viljem Pšeničny.

Žarnić: Iz obdobja velikih gradbenikov prihajamo na majhne in srednje velike Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar pa je opozorila, da je novela zakona o javnih naročilih začela veljati šele sredi minulega meseca in da zato še ne more odražati reševanja težav. Obljubila je še, da bodo preučili, ali je treba sprožiti dodatno kampanjo za informiranje zavezancev, naj dosledno spoštujejo zakonske določbe.

Minister za okolje in prostor Roko Žarnić se je dotaknil stanja v gradbeništvu na splošno. V Sloveniji iz obdobja velikih podjetij prehajamo v obdobje srednjevelikih in malih podjetij, je poudaril.

Povedal je tudi, da je trenutno odprtih gradbišč, vezanih s pogodbami, čez 100 milijonov evrov. Med projekti, pomembnimi za ponoven zagon slovenskega gradbeništva, je naštel Teš 6, tretjo razvojno os (ceste), drugi tir (železnice), plinovod, daljnovod. Poleg tega je dejal še, da je predvidenih tudi za čez 140 milijonov evrov projektov, vezanih na učinkovito rabo energije.

Za milijardo evrov investicij v vodno infrastrukturo Glede na sredstva iz kohezijskih skladov je v naslednjih letih predvidenih še za okoli milijardo evrov investicij v vodno infrastrukturo, protipoplavno zaščito, čistilne naprave, kanalizacijo, ravnanje z odpadki, je sklenil minister.

Udeleženci sestanka - poleg predstavnikov vlade in GZS so se sicer na njem mudili tudi predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in bank - so se dogovorili, da bodo na podlagi današnjih pogovorov pripravili skupen akcijski načrt, ta pa naj bi bil podlaga za ustanovitev novega akcijskega telesa, je na koncu povedala Avberškova.

Vladna stran bo po njenih besedah preučila možnost, da bi vzpostavila direktorat za gradbeništvo, ki bi lahko bil dober sogovornik predstavnikom gradbenega sektorja, GZS pa strokovni svet.