Križanič: Z Gasparijem sva o menjavi nadzornikov NLB usklajena

"Kolikor vem, sva usklajena, da je treba menjati, vprašanje je, s kom," je po seji vlade dejal Križanič. Po Križaničevih pojasnilih gre za vprašanje, ali so za nove nadzornike predlagana dovolj ugledna imena, česar sam sicer ni želel komentirati. "Meni se ne zdijo primerna," pa je izpostavil Gaspari. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) je za skupščino Nove Ljubljanske banke (NLB), ki bo 27. oktobra, predlagala, da delničarji iz nadzornega sveta banke odpokličejo Marka Simonetija, Rasta Ovina, Andreja Baričiča in Stojana Petriča ter na njihovo mesto imenujejo Timoteja Jagriča, Štefana Belingarja, Darinko Miklavčič in Duška Kosa. Križanič: Govoriti o pogajanjih je "prezgodaj in skrajno neprofesionalno" Križanič pogajanj z Evropsko banko za obnovo in razvoj in belgijsko KBC o dokapitalizaciji NLB ni želel komentirati, saj je to po njegovi oceni "prezgodaj in skrajno neprofesionalno". Zanikal pa je, da bi pogajanja obstala. Tudi cene nove delnice, ki je po njegovi oceni "edino resno vprašanje", ni želel komentirati. "Interes vlade je, da v banko vstopi zasebni sektor" Ob tem je ponovil interes vlade, da v banko vstopi zasebni sektor. "Mislimo, da lahko država tudi z nekoliko nižjim deležem, kot ga ima zdaj, zagotavlja temeljne interese: da banka ni prevzeta in da deluje s centrom od tod," je poudaril. Gaspari: Pri dokapitalizaciji NKBM je bila storjena napaka AUKN Gaspari je dodal, da se bo o tem odločila vlada. Po njegovem mnenju je bila v primeru dokapitalizacije Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), pri kateri so morale na zahtevo AUKN sodelovati državne družbe Gen Energija, Eles in Pošta Slovenije, "storjena napaka AUKN".

Križanič: Lotiti se je treba problema z dokapitalizacijami Po Križaničevem mnenju se je sicer treba v luči zaostrovanja pogojev v bančnem sistemu "lotiti problema z dokapitalizacijami", vendar s pogojem, da gre za spremembo strategije, tudi v smeri bolj smelega kreditiranja, vezanega na posamezne projekte in ne le za zavarovanja. Po njegovih pojasnilih zelo kakovostna izvozno usmerjena podjetja lahko zlahka pridejo do posojil na evropskih trgih, vendar pa s tem slovenski bančni sistem izgublja dobre kliente.

Gaspari: Vsak izračun agencije ni zlato, ki se sveti Bonitetna agencija Fitch, ki je konec septembra znižala bonitetno oceno NLB, NKBM, Abanke Vipa, Gorenjske banke, Banke Celje in Probanke, medtem ko je Banki Koper znižala eno od delnih ocen, ki zadeva zmožnost poplačevanja dolgov, je po njegovi oceni spregledala "sorazmerno ugodno raven teh zavarovanj". Z zelo hitro prodajo bi se banke razbremenile dela teh terjatev, za katere ne dobijo povrnjenih sredstev, je dejal in dodal, da je to Fitch spregledal. "Vsak izračun agencije ni zlato, ki se sveti," pa je dodal Gaspari. Ob tem je izpostavil Gorenjsko banko, ki po njegovem mnenju s tega stališča ni ogrožena, ima namreč dolgoletno konzervativno politiko na področju svojega poslovanja.

Gaspari pričakuje nekaj več aktivnosti bank Gaspari sicer pričakuje nekaj več aktivnosti bank, kot primer pa navedel pomembno gradbeno družbo, ki je v Sloveniji zelo aktivna in je v lasti ene pomembne banke iz iste države. "Ne gre zgolj za to, da bi moral vsak iskati svoj optimum, ampak gre za to, da je optimum najboljši na ravni države," je poudaril.

Gaspari je komentiral tudi poziv predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa k usklajeni akciji 27 držav članic EU za dokapitalizacijo bank. "Veliko slišimo besed, včasih preveč; nekoliko manj je tistih izpeljav, tudi s strani Evropske komisije, ki ima mnogo priporočil," je ocenil.