SiolNET. Posel danes Novice
4,56

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Koga so sindikalisti spustili v lastništvo svoje hranilnice

4,56

termometer

Branimir Štrukelj
Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ Slovenije, ne skriva ambicij po povečevanju lastništva v Delavski hranilnici. Sedaj bo dobil novega pomembnega solastnika. Foto: STA

V Delavski hranilnici so izpeljali novo v seriji dokapitalizacij. Zakaj ena od manjših finančnih ustanov v državi neprestano potrebuje svež kapital in ali je počistila z okostnjaki, ki jih je v omari pustila nekdanja uprava?

Delavska hranilnica, ki jo obvladujejo domači sindikati, bo v teh dneh dobila novega pomembnega delničarja. V lastništvo vstopa Modra zavarovalnica, največja upravljavka pokojninskih skladov v državi, pri kateri varčuje že več kot 250 tisoč ljudi.

V najnovejši dokapitalizaciji, s katero je Delavska hranilnica zbrala okoli 5,8 milijona evrov svežih sredstev, je Modra zavarovalnica kupila večino novih delnic in postala druga največja lastnica. Po naših informacijah bo imela v lasti dobrih osem odstotkov vseh delnic.

V Delavski hranilnici, ki jo vodi Renato Založnik, so za Siol.net potrdili vstop Modre zavarovalnice v lastništvo. Dodali so, da bo kapitalska povezava z "uglednim in finančno trdnim vlagateljem" tudi temelj za dolgoročno medsebojno sodelovanje na področju bančništva in zavarovalništva.

Zaželene delnice Delavske hranilnice

S to potezo je uprava Delavske hranilnice ne le zbrala dovolj svežega kapitala, ki ga potrebuje zaradi izjemno hitre rasti obsega poslovanja in zmanjšuje tveganja, ampak je hkrati zavarovala njeno lastništvo. S tem se namreč manjša možnost sovražnega prevzema.

Modra zavarovalnica Foto: STA Številni sindikati, ki so še danes med večjimi lastniki hranilnice in imajo pravico do vplačila novih delnic, namreč nimajo denarja za vsakokratne dokapitalizacije. Dividende, ki jim jih izplačuje hranilnica, so pomemben vir njihovih prihodkov. Njihov delež se tako vztrajno zmanjšuje in je po zadnjih podatkih znašal okoli 40 odstotkov.

To odpira vrata špekulativnim kupcem z vprašljivim izvorom denarja. Pri lanski pomladni dokapitalizaciji je želela sodelovati tudi britanska družba myWorld, a so namesto nje k vplačilu delnic povabili druge vlagatelje. Podjetje se ukvarja z lojalnostnim programom, kar so v nekaterih državah označili za piramidni sistem in jim prepovedali delovanje.

Vlagatelji, ki se skrivajo za britansko družbo, niso odnehali in so začeli po visokih cenah odkupovati delnice od obstoječih delničarjev. Pri tem so bili zelo uspešni, saj so v nekaj tednih prišli do več kot petih odstotkov lastništva. Zdaj sicer že nekaj mesecev ne povečujejo več lastništva.

Delavska hranilnica Posel danes Komu bo Delavska hranilnica delila denar

Zelena luč Banke Slovenije za Štrukljev sindikat

Eden od redkih delničarjev, ki sodeluje pri dokapitalizacijah, je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) Slovenije, ki velja za najbolj premožni slovenski sindikat. SVIZ Slovenije je z 10-odstotnim deležem že sedaj največji lastnik Delavske hranilnice, a ne skriva ambicij, da bi svoj delež še povečal.

Delavska hranilnica Foto: STA V zadnjem obdobju je namreč SVIZ Slovenije dokupoval delnice, od Banke Slovenije pa je tudi že pridobil dovoljenje za povečanje lastniškega deleža na do 20 odstotkov. "Še naprej bomo kupovali delnice. S tem želimo pokazati, da je Delavska hranilnica za nas trajna in strateška naložba. V hranilnici želimo imeti močno vlogo, s čimer sledimo sindikatom v Skandinaviji," je glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj povedal za Siol.net.

Kapital potrebujejo zaradi hitre rasti

Z novo dokapitalizacijo bo Delavska hranilnica še dodatno okrepila kapital, ki ga je bilo konec lanskega leta za 60 milijonov evrov. Količnik kapitalske ustreznosti pa je bil s 15,19 odstotka precej nad predpisanim.

Svež kapital potrebujejo zaradi hitre rasti. Že v lanskem letu so bilančno vsoto povečali za kar 13 odstotkov, v letošnjem letu pa za dodatnih 70 milijonov evrov, na 1,42 milijarde evrov. Osredotočeni so na gospodinjstva ter mala in srednje velika podjetja. Obseg posojil nebančnemu sektorju se je letos povečal za 12 milijonov evrov. 

Delavska hranilnica Foto: STA Število osebnih računov z rednimi prilivi se je v prvih štirih mesecih povečalo za dobrih 5,4 tisoč, na okrog 91 tisoč, število poslovnih računov pa se je povečalo za skoraj 800, na okrog 41 tisoč. Kljub temu, da spadajo med manjše finančne ustanove na trgu, so med največjimi na trgu po številu osebnih in poslovnih računov. Do hitre rasti na tem področju jim je pomagala tudi cenovna politika. Delavska hranilnica je kljub nedavni podražitvi bančnih storitev še vedno znana kot najbolj ugodna na trgu.

Hitra rast se odraža tudi na poslovnem rezultatu. Čiste obresti so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale za štiri odstotke, čiste provizije pa za 12 odstotkov. Čisti dobiček v tem obdobju znaša 1,7 milijona evrov.

V Delavski hranilnici so se pred časom tudi odločili, da se ne bodo lotevali večjih nepremičninskih in drugih projektov, zaradi katerih so imeli še v obdobju nekdanjega prvega moža Jožeta Stegneta težave z bančnim regulatorjem. Poleg tega so počistili z nekaterimi večjimi zgodbami iz preteklosti. Kot je znano, so prodali tako Aerodrom Maribor kot Pomurske mlekarne. Na trgu so tudi stanovanja v soseski Zeleni park v Kopru.

Posel danes Zaupno poročilo Banke Slovenije: Delavska hranilnica je tempirana bomba

Delničarji bi dobili pet evrov dividende

Za 21. junij je Delavska hranilnica sklicala skupščino, na kateri bodo delničarji odločali o predlogu, da se skoraj ves bilančni dobiček v vrednosti nekaj manj kot 2,5 milijona evrov nameni za izplačilo dividend. Delničarji, med katerimi je tudi več sto občanov, bi tako kot v zadnjih osmih letih prejeli pet evrov bruto na delnico.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin