Jeseni so pridelovalci posejali ozimna žita na 50.208 hektarjih oz. na 14,4 odstotka manjših skupnih površinah kot jeseni 2009.
Nizke temperature in veliko padavin v septembru so upočasnile zorenje in spravilo koruze, ki je v kolobarju pogosto pred oziminami, kar je posledično vplivalo na poznejšo in zato tudi manjšo setev ozimnih posevkov.
S pšenico in piro posejali za 15,7 odstotka manj obsežne površine
S pšenico in piro, najpomembnejšima vrstama krušnega ozimnega žita pri nas, so slovenski kmetijski pridelovalci posejali za 15,7 odstotka manj obsežne površine (29.259 hektarov) kot v jesenski setvi 2009. Z ržjo, drugim pri nas pomembnim krušnim ozimnim žitom, so bile posejane le nekoliko manjše površine kot prejšnjo jesen (za 0,1 odstotka), so sporočili iz državnega statističnega urada.
Površine, posejane z ječmenom, se manjšajo
Površine, posejane z ječmenom, so se do leta 2008 povečevale, v zadnjih dveh letih pa se - kot kažejo statistični podatki - manjšajo. Lansko jesen so pridelovalci ječmena posejali s tem krmnim žitom za 12,9 odstotka manjše površine kot v jeseni 2009 in kar za 18,8 odstotka manjše kot jeseni 2008. Za 13,1 odstotka manjše (3442 hektarov) površine kot v letu prej pa so posejali tudi s pri nas sicer vse bolj razširjenim krmnim žitom, tritikalo.
Pridelovalci oljne ogrščice, po razširjenosti pri nas najpomembnejše industrijske rastline, so jeseni posejali s to kulturo 5614 hektarjev površin oz. kar 6,7 odstotka manj kot jeseni 2009.
1
