SiolNET. Posel danes Novice
2,59

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ruski interesi skozi stranska vrata v slovensko energetiko?

2,59

termometer

Martin Novšak
Foto: STA

Lastništvo Gen-I, največjega domačega trgovca z električno energijo, je spet na prepihu. Več članov nadzornega sveta Gen Energije namreč vztraja pri povečanju njenega lastniškega deleža v Gen-I. Temu nasprotujeta direktor Gen Energije Martin Novšak in Slovenski državni holding (SDH). Kaj je v ozadju boja za obvladovanja skupine Gen-I, ki je lani ustvarila rekordnih 2,3 milijarde evrov prihodkov?

Gen-I je po kriteriju prihodkov največji domači trgovec z električno energijo, ki posluje v 22 državah. Njegovo lastništvo je razdeljeno na dva enaka dela:

  • 50 odstotkov ima že od leta 2006 v lasti Gen Energija, solastnica slovenske polovice Nuklearne elektrarne Krško (NEK).
  • 50 odstotkov pa je v lasti družbe Gen-EL, ki je delež leta 2016 kupila od Petrola in za to odštela dobrih 45 milijonov evrov.

Rušenje lastniških razmerij v Gen-I

Prej omenjena družba Gen-EL, ki obvladuje polovico Gen-I, ima tri lastnike:

  1. 25 odstotkov je v lasti Gen Energije.
  2. 22,5 odstotka je v lasti Elektra Ljubljana, največjega domačega elektrodistribucijskega podjetja.
  3. Večinski, 52,5-odstotni delež pa je trenutno v lasti same družbe Gen-I. Ta je spomladi objavila razpis za prodajo 25 odstotkov Gen-EL, na katerem je za kupca izbrala Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) in Gorenjsko banko. Omenjeni delež bi morala po pogodbi hraniti dve leti.

Vsi lastniki Gen-EL so načeloma enaki in enakopravno odločajo o vseh pomembnih vprašanjih, povezanih z družbo. To določa tudi nova družbena pogodba, ki bi jo morali podpisati v teh dneh.

A pri tem se zdaj zatika. Podpisu te pogodbe namreč nasprotuje del nadzornikov Gen Energije, najbolj predsednik nadzornega sveta Karlo Peršolja, ki prihaja iz kvote Stranke modernega centra (SMC), in njegov namestnik Saša Ivan Geržina, nekdanji podpredsednik DeSUS.

Robert Golob Posel danes GEN-I podira rekorde

Obramba pred konkurenco in politiko

Do zdaj je relativno zapletena lastniška struktura družbi Gen-I, ki jo vodi Robert Golob, omogočala zaščito z dveh strani.

Na eni strani jo je branila pred morebitnimi vstopi konkurentov in drugih podjetij s "sovražnimi" nameni v lastništvo. Spomnimo, ko je Petrol pred leti prodajal polovico Gen-I, se je med kandidati za nakup omenjala tudi Hrvatska elektroprivreda (HEP).

Martin Novšak s Franetom Barbarićem, predsednikom uprave Hrvatske elektroprivrede
Martin Novšak s Franetom Barbarićem, predsednikom uprave Hrvatske elektroprivrede Foto: STA Na drugi strani jo je ščitila tudi pred pretiranimi političnimi vplivi. V Gen-I ima glavno besedo še vedno Gen Energija, ki jo že vrsto let vodi Martin Novšak, podpredsednik upravnega odbora Gen-I. Toda za najpomembnejše odločitve potrebuje soglasje imetnikov druge polovice Gen-I.

Vse to je skupini omogočalo nemoteno rast, zaradi katere je lani prvič presegla mejo dveh milijard evrov prihodkov. To je očitno prepoznal Slovenski državni holding (SDH), krovni upravljavec državnega premoženja, ki kakršnikoli spremembi teh razmerij nasprotuje.

Kaj želijo nekateri nadzorniki

Nekateri nadzorniki Gen Energije želijo to ravnotežje spremeniti, in to v prid Gen Energije. Po naših informacijah želijo, da bi Gen Energija z odkupi dodatnih deležev postala najmanj 50-odstotna lastnica Gen-EL, s čimer bi si zagotovila prvo in zadnjo besedo v obeh polovicah Gen-I.

Zakaj, uradno ni mogoče izvedeti. Peršolja za pojasnila danes ni bil dosegljiv. Temu že nekaj časa nasprotuje Novšak. Kot smo neuradno izvedeli, vodilne v Gen Energiji pri teh načrtih moti več stvari.

Karlo Peršolja, predsednik nadzornega sveta Gen Energije

Karlo Peršolja, predsednik nadzornega sveta Gen Energije Foto: STA Prvič, nakupi novih deležev bi Gen Energijo stali od 10 do 20 milijonov evrov, ki jih želijo raje nameniti za investicije. Drugič, z dejanskim podržavljenjem bi družba Gen-I padla pod okrilje tako imenovanega Lahovnikovega zakona, ki bi ji z omejitvijo plač porušil sisteme nagrajevanja.

In tretjič, takšna "avtocesta" med Gen Energijo in Gen-I bi odprla vrata potencialnemu vdoru interesnih in drugih vplivov v Gen-I, ki že desetletje strmo raste. Sploh ob morebitni zamenjavi Novšaka z vrha Gen Energije, o kateri se vsakih nekaj let resno ugiba.

Novšak in Golob danes za pojasnila nista bila dosegljiva.

Medvladje – priložnost za interese

Ne gre namreč prezreti političnega konteksta zgodbe. Slovenija je v času medvladja. Gre za tradicionalno obdobje, ko je vsa pozornost namenjena sestavljanju koalicij, državno gospodarstvo pa je "pod radarjem". To vanj omogoča vdore različnih interesov.

Če bo vlado sestavil Janez Janša, so Novšakove možnosti za "preživetje" verjetno dokaj majhne. Že druga Janševa vlada ga je v začetku leta 2013 pod taktirko nekdanjega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka želela razrešiti s položaja.

Tudi tega, kaj bo v primeru, če vlado sestavi levosredinska koalicija, zaradi njene heterogenosti in nejasne razdelitve interesnih sfer še ni mogoče napovedati. Jasno je le, da bo v tej vladi skoraj zagotovo sodeloval DeSUS.

Ruski vplivi?

Vse to odpira vrata potencialnim "solističnim" akcijam. Geržina, dolgoletni predsednik Društva Slovenija-Rusija in nekdanji veleposlanik Slovenije v Moskvi, je močno vpet v ruske in domače energetske kroge.

Saša Ivan Geržina Saša Ivan Geržina Foto: STA V teh je njegov ključni zaveznik Boštjan Napast, direktor Geoplina, ki je letos z ruskim Gazpromom podpisal novo dolgoročno pogodbo o dobavi plina. Napast, ki ga je prva Janševa vlada leta 2005 postavila v upravo Petrola, od letos sedi tudi v nadzornem svetu Slovenske industrije jekla (SIJ), ki je v lasti ruske skupine Koks.

Špekulacije o mogočih ruskih vplivih v skupini Gen Energija, ki jih je mogoče slišati v zadnjih tednih, so verjetno povezane tudi z okrepljeno prisotnostjo Gen-I na območju jugovzhodne Evrope in dejstvom, da bodo v Gen Energiji prve mesece nove vlade skušali izkoristiti za nov zagon ideje o drugem bloku nuklearke (NEK 2).

Že nekaj let se namreč kot glavni kandidat za gradnjo projekta omenja ameriški Westinghouse Electric Company, ki je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja zgradil obstoječo nuklearko v Krškem.

Velike ambicije pri gradnji novih projektov v Evropi ima tudi ruski državni velikan Rosatom, ki trenutno gradi dva nova reaktorja v skupni vrednosti dvanajst milijard evrov v edini madžarski nuklearki Paks.

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 10
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin