Kampanja Kupujem slovensko se nadaljuje tudi letos

Zbornica bo tako nadaljevala sodelovanje s trgovci, izvedla številne promocije, sodelovala na sejmu Agra, organizirala javne razprave ter oglaševala v medijih. V kampanjo je vključenih že več kot 500 izdelkov Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila direktorica zbornice Tatjana Zagorc, so akcijo Kupujem slovensko zagnali v aprilu 2008, v štirih letih pa se je izmenjalo 64 podpornikov akcije. V kampanjo je vključenih že več kot 500 izdelkov, prav s tretjo fazo pa se je osredotočila na potrošnike. Kampanja je po besedah Zagorčeve vse bolj prepoznavna. Kakovost, varnost, okus, tradicija Blagovna znamka Kupujem slovensko je sestavljena iz štirih glavnih stebrov - kakovost, varnost, okus, tradicija in dodatni socialni element ohranitev delovnih mest. Kampanja predvideva letni vložek slovenskih kmetijskih in živilskih podjetij v višini 150.000 evrov.

Tretjina bi za boljšo kakovost plačala več Ker bo zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki je nastajal več kot deset let, predvidoma sprejet v državnem zboru, tudi v zbornici predvidevajo popravke nekaterih postopkov kampanje, ki je po besedah Zagorčeve sicer odličen temelj za vse nadaljnje promocije. V zbornici želijo nadaljevati s komunikacijo s slovenskim potrošnikom, da bodo pripravljeni na prihodnje leto, ko bo zakon tudi zaživel.

Slovenci sicer vse bolj gledamo na kakovost izdelkov in po nekaterih raziskavah je kar tretjina slovenskih potrošnikov za boljšo kakovost pripravljena odšteti več denarja. Slovenci si domačih proizvodov najbolj želimo v segmentu mesa in mleka, precej tudi pri žitnih izdelkih. Pripadnost slovenskim izdelkom je nizka pri konditorskih izdelkih, med 10 in 20 odstotki, pri pijačah pa je manj kot 50-odstotna, je pojasnila Zagorčeva.

"Hrana ni tista, ki odloča o preživetju" Predsednik uprave Žita Toni Balažič se ne strinja, da je za potrošnike cena izdelka najpomembnejši kriterij pri izbiri. Hrana namreč, kot je poudaril, ni tista, ki odloča o preživetju. Poleg tega po njegovih besedah slovenski proizvodi niso najdražji.

Brez kompromisov pri kakovosti Kampanja po Balažičevih besedah izpostavlja predvsem tri vidike - visoko kakovost domače prehrane, pomen okolja in varno preskrbo s hrano. Kot je pojasnil, slovenska podjetja proizvajajo izdelke najvišje kakovosti in pri kakovosti ne delajo kompromisov, domača prehrana pa ima tudi najnižji odtis CO2, saj so logistične poti praviloma najkrajše. Varna in zanesljiva preskrba s hrano po Balažičevih besedah tudi ni več samoumevna.

Le 40-odstotna stopnja samooskrbe s prehrano Kot je poudarila predsednica upravnega odbora zbornice Aleša Kandus Benčina, je zaskrbljujoče, da je v Sloveniji stopnja samooskrbe s prehrano le 40-odstotna, saj je država na ta način izpostavljena pritiskom in šokom na trgu surovin. Slovenska živilska industrija je konkurenčna, ima stabilnost in tradicijo ter prihodnost, je poudarila, pritrdil pa ji je tudi predsednik uprave Pivke Janez Rebec, ki poleg kakovosti domačih izdelkov izpostavlja tudi sledljivost in družbeno odgovornost.