SiolNET. Posel danes Novice
4,05

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj se danes dogaja z nekdanjimi podjetji Skupine Pivovarna Laško

4,05

termometer

Pivovarna Laško
Foto: Bor Slana

1. julija se bosta Pivovarna Union in Pivovarna Laško združili v eno pravno osebo z imenom Pivovarna Laško Union. Pogledali smo, kaj se dogaja s preostalimi podjetji iz pijačarske industrije, ki so bila nekoč del Skupine Pivovarna Laško.

Leto 2011 je bilo leto, ko je Pivovarna Laško skupaj z odvisnimi družbami zaradi financiranja menedžerskega prevzema vložila odškodninsko tožbo proti nekdanjemu direktorju Bošku Šrotu.

To je bilo tudi leto, ko je morala zaradi previsoke zadolženosti prodati prvo odvisno družbo. V naslednjih petih letih je Pivovarna Laško prodala vse odvisne družbe in naložbe razen dveh ter na koncu še sama dobila strateškega lastnika.

Poleg pivovarn Laško in Union, Jadranske pivare in Vitala Mestinje v Skupino Pivovarna Laško spadajo le še tri odvisne družbe na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, ki so bile ustanovljene za pospeševanje prodaje blagovnih znamk skupine Pivovarna Laško na tamkajšnjih trgih.

S 1. julijem združeni pivovarni

Leto 2000 je bilo za Pivovarno Laško prelomno, ker se je z nakupom Radenske in Jadranske pivare začel njen prevzemni pohod, ki mu je dve leti zatem sledila vojna z belgijskim InBevom za Pivovarno Union. Letošnje leto bo zaznamoval proces integracije v skupino Heineken, prilagajanje novim delovnim procesom in poslovno prestrukturiranje.

Trenutno potekajo priprave na združitev pivovarn Union in Laško v eno pravno osebo. Gre za prelomen proces, ki ga Laščanom od pridobitve 97-odstotnega deleža leta 2004 ni uspelo izpeljati. Združevanje, ki naj bi prineslo velike sinergijske učinke, bo predvidoma končano 1. julija.

Boško Šrot, nekoč prvi moži Pivovarne Laško, ni uspel privatizirati podjetja. Boško Šrot, nekoč prvi moži Pivovarne Laško, ni uspel privatizirati podjetja. Foto: Matej Povše

Novonastala družba Pivovarna Laško Union bo imela sedež v glavnem mestu, kjer se že danes opravlja večina funkcij. To je obratni proces od tistega, ki ga je začrtal Boško Šrot, nadaljeval pa njegov naslednik Dušan Zorko. Union so Laščani namreč prevzeli zato, da bi sčasoma celotno proizvodnjo preselili v Laško.

Zaradi združevanja pivovarn obsežna odpuščanja

Iz Laškega v Ljubljano so že preselili polnjenje sodov, medtem ko so polnjenje nepovratnih steklenic preselili iz Ljubljane v Laško. Pivo še vedno varijo na obeh lokacijah in tako naj bi ostalo tudi v prihodnje. Po naših informacijah novi lastnik ne načrtuje zmanjšanja proizvodnih zmogljivosti. Nasprotno, v Laškem in Ljubljani pričakujejo, da bi lahko Heineken v prihodnosti v Slovenijo prenesel proizvodnjo iz kakšne druge države v regiji.

Zaradi procesa združevanja so v zadnjih mesecih tudi precej odpuščali. Leta 2016 je v procesu prestrukturiranja pivovarni zapustilo okoli 120 ljudi, enakomerno v Ljubljani in Laškem. Glavni val odpuščanj je po njihovem zatrjevanju tako že mimo.

Lani se je število zaposlenih v Skupini Pivovarna Laško zmanjšalo za 59 delavcev, torej za slabih osem odstotkov. Konec lanskega leta je bilo v skupini skupaj 745 zaposlenih, od tega 715 v družbah s sedežem v Sloveniji (obe pivovarni in Vital Mestinje).

 

Poslavlja se dolgoletni svetovalec Robert Šega

Na vodilnih položajih v Pivovarni Laško razen redkih izjem do zdaj ni bilo velikih sprememb. Prejšnji štiričlanski upravi so se lani pridružili trije tujci. Mandat uprave traja do konca letošnjega avgusta. Verjetno bodo zmanjšali število članov uprave, vendar je po trditvah naših virov pričakovati, da bo Dušan Zorko upravo vodil še vsaj eno leto.

Jeseni pa se bo poslovil dolgoletni vplivni svetovalec uprave Laškega in nekdanji predsednik nazornega sveta Mercatorja Robert Šega. Kot direktor razvoja poslovanja je bil v zadnjih letih zadolžen predvsem za prodajne postopke odvisnih družb in pivovarne.

Izgubili trženje na tujih trgih

Medtem ko Pivovarna Laško in Pivovarna Union že od 1. januarja skrbita za prodajo blagovnih znamk Heinekena na slovenskem trgu (Sol, Desperados, Goesser, Krušovice …), nam v Laškem niso razkrili, ali so že izgubili trženje in distribucijo za svoje izdelke na trgih zunaj Slovenije. Strategija Heinekena je namreč, da vsak lokalni partner skrbi za prodajo vseh blagovnih znamk družb iz skupine Heineken zgolj na ozemlju svoje države.

V letošnjem letu pa je pričakovati resnejšo prevetritev blagovnih znamk. Podrobnosti ne želijo razkriti. Poudarili so le, da bo podpora blagovnim znamkam intenzivnejša, saj Heineken daje velik poudarek blagovnim znamkam. "Heineken je marketinško in inovacijsko usmerjeno podjetje," so dodali.

Ravno ta marketinška strategija novega lastnika je razlog, da se je Pivovarna Laško odpovedala polnjenju piva trgovskih blagovnih znamk. Pogodba za polnjenje piva trgovskih znamk Mercatorja, ki končuje postopek izbire novega pivovarja (novi dobavitelj naj bi bil iz Avstrije), se izteče konec junija.

Po naših informacijah naj bi se po novem v pivovarnah še bolj posvetili grajenju posameznih blagovnih znamk. Najbolj prodajani pivi blagovne znamke Laško in Union naj bi diferencirali tudi cenovno: pivo znamke Laško naj bi bilo cenovno višje umeščeno kot pivo znamke Union.

Lastnik Radenske v reorganizacijo skupine

Statusne spremembe v prihodnjih mesecih čakajo tudi Radensko, ki je marca lani izpod okrilja Pivovarne Laško prešla pod češko Kofolo, enega vodilnih proizvajalcev in distributerjev brezalkoholnih pijač v Evropi. Kofola, ki ima po prevzemu 97,6-odstotni delež, bo na skupščini 27. maja odločala o iztisnitvi malih delničarjev.

V kratkem se bodo štiri Kofoline odvisne družbe združile s prevzemno družbo Kofola ČeskoSlovensko. Med temi družbami je tudi slovensko podjetje Kofola, družba za upravljanje, d. o. o., prek katere so Čehi prevzeli Radensko in katere delež je bil do zdaj v celoti zastavljen pri financerjih prevzema. Poleg trenutnega lastnika Radenske bodo neposredno na matično družbo, ki kotira na borzah v Pragi in Varšavi, prenesli še lastništvo poljske proizvodne družbe in proizvodnjo na Češkem ter češko lastnico blagovnih znamk.

Radenska kmalu odvisna družba češke Kofole

"Skupina Kofola je v zadnjih letih zabeležila znatno rast in razvoj. Širitev poslovanja na nove trge ter nakupi novih podjetij so zahtevali strukturne spremembe, ki bi omogočile poenostavljeno poslovanje," razloge za upravljavske spremembe naštevajo v Radenski.

V naslednjem koraku, predvidoma v drugi polovici leta, bo Radenska postala hčerinska družba matične družbe Kofola ČeskoSlovensko. Te spremembe v upravljavski strukturi ne bodo vplivale na Radensko, ki po uspešnem poslovanju leta 2015 nadaljuje zastavljeno strategijo razvoja, so poudarili v Radencih. Tudi po tem, ko bo postala odvisna družba matičnega podjetja na Češkem, se struktura vodstva in odgovornost za poslovanje v Radenski, ki jo vodi Marián Šefčovič, ne bosta spreminjali.

Radenska bo kmalu postala hčerinska družba matične družbe Kofola ČeskoSlovensko. Radenska bo kmalu postala hčerinska družba matične družbe Kofola ČeskoSlovensko. Foto: Bojan Puhek

Nove blagovne znamke in več zaposlenih

Prihodki Radenske so se leta 2015 povečali za sedem odstotkov, k čemur so prispevali predvsem ugodni vremenski pogoji, vroče poletje in ugodne cene surovin, pa tudi precejšnja naložba v marketing. V proizvodni obrat so investirali 1,2 milijona evrov, letos pa napovedujejo še več investicij.

"Za leto 2016 smo si zadali dva ključna cilja: izboljšati in razvijati posel v Sloveniji, kar predstavlja prvi steber, drugega pa predstavlja gradnja poslovnega položaja Radenske na trgih držav nekdanje Jugoslavije. Prve korake je Radenska storila na Hrvaškem. V prvih mesecih letošnjega leta smo namreč pridobili licenco za polnjenje in distribucijo pijač PepsiCo za hrvaški trg, kupili linije sirupov Voćko in brezalkoholnih pijač Nara ter Inka družbe Badel 1862," so napovedali v Radenski.

Prek Kofole na police novih trgov

Trenutno je v Radenski celo nekaj več zaposlenih, kot jih je bilo konec leta 2014, ko je bila še del skupine Pivovarna Laško. Takrat so bili zaposleni 204 ljudje, danes pa jih je 207. Toda to je skoraj še enkrat manj, kot je bilo v Radencih zaposlenih, preden je šla skozi proces racionalizacije. Leta 2004 je recimo zaposlovala 384 ljudi. Letos nameravajo zaposliti med 10 in 15 ljudi, predvsem v proizvodnji.

Pomembne učinke na prodajne rezultate bi lahko v prihodnosti imela predvsem vključitev izdelkov Radenske v distribucijsko mrežo Kofole na drugih evropskih trgih. Trenutno Radenska na tujih trgih ustvari 11 odstotkov prihodkov.

"Glede vstopa Radenske na nove trge preučujemo možne sinergije znotraj distribucijskih kanalov Kofole in iščemo nove in prave priložnosti. Torej sestavljamo strategijo na tem področju, vendar je še prezgodaj, da bi jo lahko podrobneje predstavljali."

Fructal je od konca leta 2011 v srbskih rokah. Fructal je od konca leta 2011 v srbskih rokah. Foto: Ana Kovač

V Fructalu krčenje zaposlenih

V Fructalu, ki je konec leta 2011 prešel v lastništvo srbskega Nectarja, do javne objave rezultatov niso želeli razkriti, kako so poslovali leta 2015. Tako ni jasno, ali se je nadaljeval padec prihodkov od prodaje in ali so temu dodatno prilagajali število zaposlenih. Ob koncu leta 2014 je bilo zaposlenih skupaj 324, medtem ko je skupina Fructal decembra 2011 ob Nectarjevem prevzemu štela še 425 ljudi.

 

Po prevzemu se je proizvodnja v Ajdovščini precej skrčila in se preselila na druge Nectarjeve proizvodne lokacije. Težave so se v preteklosti pojavljale tudi pri odkupu surovin v Sloveniji, predvsem vipavskih breskev.

 

V Fructalu na drugi strani poudarjajo, da so uvedli številne nove linije z najnovejšo tehnologijo. Samo lani so trgu ponudili 25 novih izdelkov. "Od prevzema dalje nenehno izvajamo procese optimizacije z namenom povečanja učinkovitosti, zato danes Fructal posluje mnogo bolje kot ob prevzemu," so pojasnili v družbi, ki jo vodi Luka Jejčič.

Radenska kljub Agrokorjevi Jamnici vodi

Heineken v nobeni državi nima takšnega tržnega deleža, kot ga je pridobil v Sloveniji s prevzemom Pivovarne Laško. Zaradi tega Slovenci pričakujejo, da bodo tudi v prihodnje ohranili določeno mero avtonomnosti.

Po podatkih iz letnega poročila je količinski delež piva skupine Pivovarno Laško v trgovini na drobno lani znašal 53,3 odstotka in je padel za 1,1 odstotne točke (predvsem na račun rasti prodaje trgovskih blagovnih znamk in blagovne znamke Staropramen). V gostinstvu pivovarni Laško in Union ohranjata mesto vodilnega proizvajalca na domačem trgu: njun količinski tržni delež znaša več kot 90 odstotkov.

Pri vodah v trgovini na drobno vodilno mesto ohranja Radenska. Njen tržni delež znaša 39,7 odstotka. To kaže, da ima Agrokorjev prevzem Mercatorja vsaj na področju prodaje vod manjši vpliv, kot je bilo mogoče pričakovati. Tudi v pogajanjih med Laškim in Kofolo je bilo namreč eno od ključnih vprašanj, ali bo Agrokorjeva Jamnica izrinila Radensko z Mercatorjevih prodajnih polic. Radenski pri vodah v trgovini na drobno sledita Droga Kolinska s 15,9-odstotnim in Pivovarna Union z 11,1-odstotnim tržnim deležem. Pri ledenih čajih vodi Unionova Sola, ki ima 49,4-odstotni tržni delež, med drugim navajajo Laščani v letnem poročilu.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 71
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin