SiolNET. Posel danes Novice
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Gospodarska oaza dveh koncernov, stoterih ovinkov in gostiln, ki so popoldne že zaprte

0

termometer

 | Foto:
Glavna idrijska koncerna vlagata v šolstvo in znanje ter tako skrbita za lasten kader prihodnosti. Skupaj zaposlujeta skoraj 1.600 domačinov, posredno pa dajeta delo še številnim lokalnim podjetjem.

Vlaganje v lastne kadre prihodnosti

Kolektor, koncern, ki največ prihodkov ustvari v avtomobilski industriji, je danes idrijski gimnaziji Jurija Vege poklonil donacijo v višini 150 tisoč evrov, ki bo namenjena preureditvi telovadnice na srednji in poklicni šoli v sodobno učno strojno delavnico. S tem želijo gimnazijsko ponudbo približati šolskim tehničnim centrom po Sloveniji, idrijskemu gospodarstvu pa zagotoviti še več strokovno usposobljenega kadra.

"Če želimo kakovostno izvajati programe, potrebujemo dodatno opremo – stroje, na katerih bi naši dijaki dobili vsa potrebna znanja za delo v industriji. Dolgo časa smo si želeli, da bi se naša šola ponašala s sodobno delavnico, s katero bi dvignili kakovost programov, ki jih ponujamo, predvsem pa bi dijakom omogočili več praktičnega usposabljanja, ki ga danes še kako primanjkuje," pravi ravnatelj gimnazije Borut Hvalec.

"Za gospodarsko rast potrebujemo visoko usposobljene zaposlene"

Obnova in ureditev delavnice bo potekala v treh fazah. Prva, to so gradbena prenova in priprava prostora, že poteka. Sledili bosta nabava vseh novih strojev in selitev obstoječih učnih pripomočkov. Dijaki naj bi s praktičnim usposabljanjem v novi učno-strojni delavnici začeli z novim šolskim letom, torej septembra 2016. Delavnica pa naj bi bila v celoti opremljena do leta 2017.

"Naš glavni motiv je rast, za to pa potrebujemo visoko usposobljene zaposlene," pravi član uprave koncerna Kolektor Valter Leban.

"Strokovnega kadra primanjkuje, zato se pomembnosti, da idrijska gimnazija izvaja programa stojni tehnik in mehatronik operater, še kako zavedamo. Kolektor je bil pobudnik njune vpeljave. Ker vemo, da samo teoretično znanje ni dovolj, praktičnega usposabljanja pa primanjkuje, smo z veseljem priskočili na pomoč gimnaziji," je dodal Leban, ki je pogodbo s Kolektorjem podpisal tudi ob prisotnosti šolske ministrice Maje Makovec Brenčič.

Gre sicer že za uveljavljeno prakso obeh vodilnih gospodarskih koncernov v občini, ki želita prav prek vlaganja v znanje pridobiti lasten kader za prihodnost. Nedavno je na primer gimnazijcem tudi BMW poklonil prototipno električno vozilo, ki ga bodo dijaki skupaj z mentorji in v sodelovanju s Hidrio z inovativnimi, nevsakdanji idejami in konkretnimi pobudami, nadgradili in tako kreirali nove rešitve za električna vozila prihodnosti.

V kotlini idrijske občine je življenje močno prežeto z obema največjima podjetjema, ki sta si na čelu s svojima najbolj prepoznavnima obrazoma, Stojanom Petričem in Edvardom Svetlikom (oba sta se danes že pomaknila v ozadje poslovnih procesov), v preteklosti pogosto že prišla navzkriž. Hidria v svoji tamkajšnji enoti zaposluje 600, Kolektor pa 971 domačinov.

Oba koncerna se kajpak zavedata pojma "kruha in iger", zadovoljstva domačinov in moči lokalne skupnosti. Kolektor med drugim podpira domače klube v karateju, tenisu in šahu ter so glavni pokrovitelj tradicionalnega čipkarskega festivala, Hidria skrbi za pogon najstarejše evropske godbe na pihala s 350-letno tradicijo in je glavni pokrovitelj domačega košarkarskega kluba.

Zavita cesta, nad katero so se za zdaj izognili miniranju

Do Idrije še vedno pelje zavita cesta stoterih ovinkov, ki je v zadnjem delu še vedno delno zaprta. Večkrat napovedano 14-dnevno zaprtje ceste z miniranjem skal nad najbolj izpostavljenim odsekom so začasno zasilno rešili. Velike viseče mreže nad cesto lovijo padajoče kamenje, semafor pa še naprej skrbi za prometne zamaške. Vse je dobro, dokler je to ozko prometno grlo Keltike še odprto, dokler domačinom ni treba proti Ljubljani voziti po hribovitih cestah in dokler proti Kolektorju in Hidriji namenjenih tovornjakom ni treba narediti obvoza prek Nove Gorice.

Po osemurnem garanju v tovarni nasul Olimpiji 42 točk

Vztrajnost in pripravljenost na trdo delo z veliko odrekanjem, ki je v teh krajih nepogrešljivo že iz časov aktivnega rudnika živega srebra, se odraža tudi v športnih uspehih. Idrijčani so že tradicionalno uspešni v avtomobilskih dirkah (Darko Peljhan, Aleks Humar, Rok Turk …), kolesarstvu (Valter Bonča, Tanja Žakelj, Borut Božič, Jan Tratnik …), prav tako tudi v igrah z žogo. Franci Rupnik je bil pred 20 leti verjetno eden redkih Slovencev, ki je vsak dan osem ur garal v tovarni, zvečer pa bil sposoben spraviti polno dvorano v delirij in veliki Olimpiji na derbiju prve slovenske lige nasuti 42 točk.

Vse klasične gostilne s prehrano med tednom popoldne zaprte

V Idriji so med tednom po 16. uri že zaprte vse gostilne s klasično hrano. Domači gostinci pravijo, da se jim glede na povpraševanje splača pripravljati le dopoldanske malice. Z izjemo dveh restavracij oziroma gostiln, ki imata ponudbo na višji kulinarični ravni in se ju domačini zato večinoma izogibajo, v popoldanskih urah ni več mogoče jesti zunaj.

Tudi kava na primer v mestu ni poceni, saj v povprečju stane 1,2 evra.

Hidria sicer ima svoj Kendov dvorec, Kolektor pa si je sredi mesta zgradil svoj hotel Jožef, drugi podjetniki pa svoje poslovne partnerje tako težko peljejo na večerjo. Kljub zaposlitveni premoči obeh vodilnih koncernov in objektivno zaprtemu okolju je mnogo domačinov že stopilo na pot samostojnega podjetništva.

Mnogi podjetniki posredno živijo od poslov s Kolektorjem in Hidrio

Marsikatero domače podjetje je sicer posredno povezano prav s poslovanjem Kolektorja in Hidrie. V enem izmed njih so nam povedali, da jim posli z obema koncernoma predstavljajo 70 odstotkov prometa in da od tega posredno živijo. Imajo sicer tudi prodajni salon za svojo drugo dejavnost, a ta ne omogoča preživetja. Čeprav se poskušajo posvetiti vsaki stranki in jim nuditi strokovno pomoč, se mnogi raje odločajo za nakupe v Logatcu ali Ljubljani.

Domačini ustanavljajo tudi svoja podjetja in postajajo samostojni podjetniki, a ti so vendarle v manjšini. Uspevajo predvsem storitvene dejavnosti, ki so lahko osredotočene na lokalno prebivalstvo.

"Sama sem lasten salon odprla leta 2009, torej že po začetku krize, in zato težko komentiram stanje nekoč in danes. Moje kolegice pravijo, da se je obseg dela zmanjšal za 40 odstotkov," pravi Katarina Gnezda Mohorič, ki ima v Idriji svoj salon za nego telesa in pedikuro ter pokriva tudi precejšen zdravstveni del. K njej tako hodijo stranke, ki so v to primorane zaradi zdravstvenih težav in zato prioritetno ne gledajo na znesek. Sama pravi, da je prvič po sedmih letih zvišala cene in da so jo stranke prepričevale, da se pač preprosto vse draži. Tudi za kavo je treba v Idriji odšteti v povprečju 1,2 evra.

Kdor je zaposlen neposredno v obeh vodilnih koncernih, prejema redno plačo, ki sicer ni nujno visoka. Osnove so nizke, zato imajo mnogi po upokojitvi nizko pokojnino. Kdor s koncernoma sodeluje, prek njih na lastni koži občuti tudi razmerja na svetovnem trgu. V času krize je moral vsak dobavitelj ali na primer prevoznik zategniti pas, tudi v Idriji pa domačini pravijo, da si danes že upajo (ali želijo) privoščiti več.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin