Danica Purg: Odgovorno voditeljstvo je ključ do uspeha vsakega gospodarstva in družbe

Združenje za razvoj menedžmenta CEEMAN, ustanoviteljica katerega je prof. dr. Danica Purg, je septembra v Južnoafriški republiki (JAR) pripravilo 20. letno konferenco. Na konferenci je 100 dekanov in direktorjev poslovnih šol in univerz ter poslovnih in političnih voditeljev iz 32 držav iskalo rešitve za izzive turbulentnih sprememb, s katerimi se sooča svet.

Profesorica dr. Purgova je po konferenci za Planet Siol.net povedala, kaj svet in dinamično spreminjajoča se okolja potrebujejo za napredek. Po njenem mnenju Slovenija potrebuje nekaj kratkoročnih ukrepov (proračunsko disciplino, pokojninsko reformo …), hkrati pa moramo uvesti instrumente za spodbujanje inovativnosti. Od Južnoafričanov, ki se niso maščevali zaradi apartheida, pa se lahko po njenih besedah naučimo, da je mogoče preteklost pustiti za seboj in se skupaj usmeriti v prizadevanja za boljšo prihodnost vseh.

Prihajate iz Južnoafriške republike, kjer je združenje za razvoj menedžmenta CEEMAN imelo svojo 20. letno konferenco. Od kod ideja, da srečanje organizirate ravno tam?

Združenje CEEMAN je bilo ustanovljeno leta 1993 z namenom pospeševanja kakovosti pri razvoju menedžmenta v Srednji in Vzhodni Evropi. Postopoma je CEEMAN postal globalna mreža institucij za razvoj menedžmenta in voditeljstva, kakovosti izobraževanja in inovacij. V dvajsetih letih smo zrastli v organizacijo, ki šteje več kot 200 članov iz 51 držav sveta. Naša usmeritev danes so dinamično spreminjajoča se okolja. Ugotovili smo namreč, da z izmenjavo ter soustvarjanjem znanj, ki so nujna za reševanje poslovnih in izobraževalnih izzivov v dinamično spreminjajočih se okoljih, lahko največ pripomoremo k nadaljnjemu razvoju.

Država, ki jo je Desmond Tutu označil za mavrično deželo Afrike zaradi raznolikosti narave, kultur, jezikov, in država, ki se je zelo hitro razvila ter je šla pri tem skozi fascinantno in mirno transformacijo, se nam je zdela logična izbira za nadaljevanje iskanja priložnosti za dialog na področju razvoja menedžmenta in voditeljstva. Ko smo tam našli sogovornike in gostitelje, naše člane Poslovne šole Univerze Stellenbosch (Cape Town) in inštituta Gordon Institute of Business Science (Johannesburg), ki sta v svetovnem merilu znana po svoji inovativnosti in družbeni odgovornosti, je bil krog sklenjen in odločitev precej lahka.

Na konferenci so bili zbrani ljudje iz akademske sfere ter sveta poslovanja in politike. Kakšna je njihova vizija izhoda iz krize? Kaj svet in dinamično spreminjajoča se okolja potrebujejo za napredek?

Na kratko bi rekla, da svet potrebuje voditelje, ki so etični, inovativni, dobro izobraženi in motivirani za napredek in blaginjo družbe. Pri tem ne mislim samo na poslovne voditelje, pač pa tudi na voditelje v javnem sektorju, nevladnih organizacijah in nenazadnje v politiki. Naloga poslovnih šol in univerz je, da so pozorne na specifike vodenja v različnih okoljih ter da pri uvajanju novih izobraževalnih metod ne samo sledijo trendom, temveč jih soustvarjajo.

Kako vidite položaj v Sloveniji? Kaj bi bilo treba spremeniti? Kaj je glavna težava naše družbe in kako jo lahko rešimo?

Vse omenjeno velja tudi za Slovenijo, moramo pa se zavedati, da je treba razlikovati med kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi. Kratkoročno v Sloveniji potrebujemo proračunsko disciplino, odpis slabih posojil v bančnem sektorju, pokojninsko reformo ter v določeni meri fleksibilnejši trg delovne sile. Hkrati pa moramo uvesti instrumente za spodbujanje inovativnosti, s katerimi bi pomagali obstoječim inovativnim podjetjem, ki so izvozno usmerjena, ter jim s spodbudami in olajšavami omogočiti vlaganja v raziskave in razvoj ter v izobraževanje. Ustvarjati bi morali tudi pozitivno vzdušje v družbi in začeti negovati zaupanje med ljudmi z različnimi nazori. Vse to bi prispevalo k hitrejšemu uresničevanju reform in boljši prihodnosti.

Kakšno vlogo naj bi pri tem odigrale institucije za razvoj menedžmenta in voditeljstva?

Poslovne šole imajo zelo pomembno vlogo pri razvoju odgovornih voditeljev. Vesela sem, da se ljudje, ki so študirali pri nas, z vse večjo odgovornostjo vključujejo v gospodarstvo. Mlajše generacije se vse bolj zavedajo pomembnosti etike. Odgovorno voditeljstvo je, kot že rečeno, ključ do trajnostnega uspeha vsakega gospodarstva in družbe v celoti.

Kaj države na afriški celini ovira pri razvoju? Kako bi lahko premagali te ovire in kje so njeni največji potenciali?

Kot je na konferenci izpostavila dr. Mamphela Ramphele, južnoafriška voditeljica, ustanoviteljica Državljanskega gibanja, zdravnica, pisateljica in ena od najvplivnejših žensk južnoafriške transformacije, ima Afrika izjemne naravne vire, ta kontinent bo imel do leta 2040 največje število aktivnega mladega prebivalstva. Istočasno pa se bori proti nepismenosti, nezaposlenosti in veliki neenakosti, kar predstavlja veliko oviro za napredek. Korporativni in politični voditelji bi si morali prizadevati, da bi imeli prebivalci službe, dostojno življenje ter da bi izobraževanje dobilo mesto, kakršnega si v sodobni družbi zasluži; da torej neenakost postane preteklost.

Kaj CEE regija in Slovenija lahko ponudita Afriki in obratno? Kakšen je pri tem pomen izmenjave izkušenj in znanj?

Slovenija in regija lahko Afriki ponudita tehnologijo in znanja, tudi izobraževanje. Prepričana sem, da je veliko podjetij iz Slovenije in regije, ki bi bila lahko izjemno konkurenčna na afriških trgih: Riko, Gorenje in številna manjša podjetja z izjemnimi proizvodi in storitvami, kot so Medius, Goap ali pa Soltec, so zagotovo takšni primeri. Seveda je veliko tudi južnoafriških podjetij, ki bi jim veliko pomenilo sodelovanje z našimi podjetji in prodor na trge v naši regiji; Afrika lahko ponudi predvsem surovine, energijo in tudi prehrambene izdelke.

Mreženje, izmenjava znanj in dialog so ključnega pomena za uspeh. Predvsem se od Južnoafričanov, ki se niso maščevali zaradi apartheida, lahko naučimo, da je mogoče preteklost pustiti za sabo in se skupaj usmeriti v prizadevanja za boljšo prihodnost vseh.

Po srečanju v "mavrični deželi Afrike" bo združenje CEEMAN svojo naslednjo konferenco organiziralo v "deželi na sončni strani Alp". Kaj to lahko pomeni za Slovenijo?

Ideja, da ustanovimo CEEMAN, je bila moja, torej ta iniciativa sodelovanja med poslovnimi šolami in drugimi inštitucijami za razvoj voditeljstva izhaja iz Slovenije. Združenje je nastalo v času dezintegracije regije, ko so države razpadale in ko se je zdelo nemogoče uresničiti tako obliko sodelovanja. Dvajset let delovanja bomo obeležili s konferenco v Sloveniji. Menim, da je združenje CEEMAN Sloveniji lahko za zgled, kako lahko presežemo razlike in zasebne interese ter s strpnostjo in spoštovanjem do različnih stališč dosežemo višje, skupne cilje. CEEMAN je tudi dokaz, da je lahko majhna država nosilka velikih iniciativ.