Nedelja, 7. 3. 2021, 20.00
2 leti, 11 mesecev
Cene stanovanj v prestolnici že čez magično mejo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,72
9
Povprečna cena kvadratnega metra stanovanja je v prestolnici v zadnjem poročilu Geodetske uprave znašala 2.920 evrov.
Čeprav je epidemija novega koronavirusa oklestila število sklenjenih poslov pri prodaji nepremičnin, vpliva na cene ni imela. Tako se kvadranti meter rabljenega stanovanja v prestolnici že približuje tri tisoč evrom, na trgu je povpraševanje še vedno večje od ponudbe.
Negotove razmere zaradi epidemije niso spremenile trenda rasti na trgu nepremičnin. Povprečni kvadratni meter rabljenega stanovanja na državni ravni se približuje dva tisoč evrom, v prestolnici, kjer so cene najvišje, je že tik pod magično mejo tri tisoč evrov za kvadratni meter stanovanja.
Tudi do 40 odstotkov dražja kot pred šestimi leti
Roman Prskalo.
Cene so se v primerjavi z letom 2015, ko je po finančni krizi prišlo do preobrata na nepremičninskem trgu in so cene znova začele rasti, zvišale za od 35 do 40 odstotkov.
K temu je po mnenju Romana Prskala iz nepremičninske agencije Metropola IN v zadnjem obdobju prispevala predvsem zmanjšana ponudba nepremičnin.
"Ponudba bivalnih enot za prodajo na je na trgu še slabša kot je bila na primer v prvi polovici leta 2020. Slaba ponudba je tako še vzpodbudila rast cen," je prepričan Prskalo.
Blizu trem tisočakom za kvadratni meter
V prvi polovici lanskega leta je po podatkih Geodetske uprave cena kvadratnega metra v Ljubljani znašala 2.920 evrov, zdaj pa se že približuje ali je dosegla tri tisoč evrov.
"V zadnjem mesecu je povpraševanje znova precej okrepljeno tudi zaradi ugodnega financiranja bank," dodaja Prskalo.
Ob tem je mogoče opaziti nekoliko spremenjene želje kupcev, razlaga Prskalo, saj so se zaradi epidemije in šolanja na daljavo spremenile želje in prioritete kupcev. Tako se je močno povečalo povpraševanje po hišah na podeželju, kjer so ljudje manj izpostavljeni in bi si tako do določene mere zmanjšali možnost okužbe z novim virusom, zaradi dela od doma pa mnogi potrebujejo dodatno delovno sobo.
Več zanimanja tudi za hiše na obrobju mesta
Določeni lastniki nepremičnin v mestih so se tako odločili za prodajajo ali oddajajo svoje nepremičnine, ki jo imajo v lasti, ker se želijo preseliti na obrobje mesta ali podeželje, kjer imajo namen kupiti ali najeti kakšno samostojno stanovanjsko hišo.
Kar nekaj kupcev se je iz mesta želelo preseliti na obrobje.
"Ta trend se pri nas že čuti, povpraševanje po klasičnih stanovanjskih hišah na obrobjih mest in tudi na podeželju se je povečalo, posledično so se nekoliko dvignile tudi cene stanovanjskih hiš, kar potrjujejo tudi statistični podatki," pojasnjuje Prskalo.
Če so v prejšnjih letih številni nepremičnine nakupovali kot naložbo in jo oddajali za kratkoročni najem preko platform kot sta AirBnb in Booking, Prskalo opaža, da trenutni kupci nepremičnino nakupujejo izključno zase.
Visoke cene novogradenj
V prestolnici so sicer v zadnjem letu napovedali kar nekaj novih nepremičninskih projektov, ki so v večini primerov dobro prodane že pred pričetkom gradnje, a njihove cene presegajo štiri tisoč evrov za kvadratni meter in so nedosegljive za ljudi s povprečnimi dohodki.
Ob tem je predvsem v Ljubljani opazno veliko nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem, kar se odraža tudi v praktično razprodanih novih gradbenih projektih, ki so napovedani.
V nekaterih primerih tako lahko investitorji postavljajo več (ne)mogočih pogojev pri prodaji, kot se je pokazalo v projektu na Masarykovi. Investitorji so v prodajno pogodbo dodali člen, da kupec soglaša z oddajanjem stanovanj za kratkoročni najem v bloku, je poročal Dnevnik. Ker sta kupca izpostavila problem, kasneje investitor z njima ni več želel skleniti pogodbe, so še poročali.
9