Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Srdjan Cvjetović

Petek,
27. 1. 2012,
16.13

Osveženo pred

7 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 27. 1. 2012, 16.13

7 let, 8 mesecev

Brnik in njegovi tekmeci

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Pri iskanju ugodnih letalskih vozovnic, zlasti za oddaljene cilje, slovenski potniki vedno več iščejo - in tudi najdejo - ugodne ponudbe z bližnjih letališč sosednjih držav.

Za razliko od poslovnih potnikov, ki jim je pri iskanju letalskega prevoza primarna skrb najti čim hitrejšo in časovno učinkovito povezavo, četudi za ceno nekoliko dražje vozovnice, so se dopustniki pripravljeni zapeljati tudi kakšno uro po cesti ali tirih do nekega bolj oddaljenega letališča, če to za njih pomeni bistveno nižji skupni prevozni strošek.

Potegujejo se tako velika kot majhna bližnja letališča

Z ljubljanskim letališčem, prek katerega je lani potovalo skoraj 1,37 milijona potnikov, tako tekmujejo letališča severne Italije, Avstrije, Bavarske, Madžarske in Hrvaške. Če z utemeljitvijo, da je treba primerjati primerljivo, odmislimo manjša regionalna letališča, kot so Gradec (976 tisoč potnikov lani), Celovec (376 tisoč potnikov lani), Pulj (380 tisoč potnikov lani), Reka (podatka nismo uspeli pridobiti), Trst (850 tisoč), in tudi bolj oddaljena velika letališča (Dunaj, München in Budimpešta), ostaneta za primerjavo Benetke z letališčema Marco Polo in Treviso ter Zagreb.

Večja izbira, več potnikov

Na vseh omenjenih letališčih so med potniki tudi potujoči iz Slovenije ali tujci, namenjeni v Slovenijo, njihov delež pa se veča z naraščajočo ponudbo povezav nizkocenovnih prevoznikov. Dejstvi, da je slovenski nacionalni letalski prevoznik prisiljen krčiti nabor svojih ciljev in da na Brnik leti samo en nizkocenovni prevoznik, osrednjemu slovenskemu (pravzaprav skoraj edinemu potniškem) letališču zagotovo ne gre v prid.

Benetkam je Slovenija čedalje zanimivejša

Beneški letališči Marco Polo in Treviso le nista povsem primerljivi z ljubljanskim Brnikom ali zagrebškim Plesom, saj gre tako pri ljubljanskem kot zagrebškem letališču za osrednje letališče v državi. A najbrž ni dvoma, da bi si tako Ljubljana kot Zagreb, ki je imel lani 2,3 milijona potnikov, beneških 6,3 milijona potnikov letno lahko samo želeli.

A se tudi v Benetkah zavedajo, da bistvene rasti v svoji neposredni bližini ne morejo ustvariti, močno konkurenco pa jim predstavljajo bližnja letališča v Bologni, Pisi, Veroni, Bergamu in Milanu. Zato ne preseneča, da je Marcu Polu in Trevisu v njihovih prizadevanjih za večanje števila potnikov Slovenija vedno bolj zanimiva. Ne nazadnje tudi zato, ker pot iz Severne Primorske in Obale do Benetk ni bistveno drugačna kot do Brnika.

Upoštevati je treba vse stroške

Toda pot do oddaljenega letališča je povezana tudi z dodatnimi stroški, bodisi javnega prevoza bodisi lastnega prevoza, ki mu je poleg stroškov goriva in cestnin treba prišteti tudi parkirnino.

Tako se, čeprav tudi cene letalskih vozovnic niso imune na vedno dražje cene goriv, velikokrat zgodi, da je kakih 150 do 200 kilometrov dolga pot do letališča v tujini bistveno dražja kot letalska vozovnica za tudi desetkrat bolj oddaljeno destinacijo (denimo do Irske).

Ko so zaradi varčnosti (ali morda kar trme) italijanskih železnic Slovenija in Hrvaška decembra lani ostali še brez zadnje neposredne železniške povezave z Benetkami (pravzaprav celo Italijo), je matematika postala še bolj neugodna.

Letalci množično, na kopnem pa …

Prodaja vozovnic po načelu nizkocenovnih letalskih prevoznikov (cene, ki se oblikujejo glede na ponudbo in povpraševanje, praviloma nižje cene za nakupe čim bolj pred odhodom, vezava na določen odhod …) se, nekoliko presenetljivo, ni tako dobro prejela v kopenskih prevozih, saj se le nekatere zahodnoevropske železnice in avtobusni prevozniki poslužujejo tega sicer uspešnega modela.

Nizkocenovnik na štirih kolesih

Pred dobrega pol leta pa je ljubljansko podjetje, katerega temeljna dejavnost je razvoj računalniških rešitev za turizem, poskusilo to vrzel zapolniti s ponujanjem nizkocenovnih prevozov s kombiji na 11 okoliških letališč v petih državah (in dve pristanišči za potnike, ki se odpravljajo na križarjenja) pod blagovno znamko Go Opti.

Kot kaže, je ideja naletela na dober odziv, saj vsak mesec pripeljejo od 10 do 15 odstotkov več potnikov. Največ njihovih potnikov potuje prek enega od beneških letališč, zato imajo do tja praviloma že kar tri povezave dnevno. Ta mesec bodo pripeljali skoraj dva tisoč potnikov. Tistih, ki bi, če bi le imeli cenovno, časovno in ciljno ugodno povezavo, zagotovo z (morda celo večjim) veseljem poleteli z Brnika.

Ne spreglejte