SiolNET. Posel danes Novice
1,24

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bratuškova: Če bi ukrepali prej, bi bila sanacija bank za dve milijardi cenejša

1,24

termometer

Alenka Bratušek
Bratuškova ocenjuje, da so bile ključne napake storjene v letih 2010 in 2011. Foto: STA

Sanacija bank v letu 2013 je bila ključna, da državi ni bilo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč in da je gospodarstvo znova začelo rasti, je pred preiskovalno komisijo DZ glede DUTB dejala takratna premierka Alenka Bratušek. Če bi bila sanacija opravljena prej, pa bi bila cenejša, je opozorila na odgovornost predhodnih odločevalcev.

Banka Slovenije Posel danes Resnica o sanaciji bank: hiše so ocenjevali iz avtomobilov

Alenka Bratušek, ki je bila predsednica vlade od sredine marca 2013 do sredine septembra 2014, je danes pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) menila, da bi morali več pozornosti nameniti tistim, ki so kopali bančno luknjo, ne le gasilcem, ki so požar gasili. To je po komisiji pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS) namreč že druga preiskovalna komisija DZ, ki se ukvarja s sanacijo bančne luknje.

"Ključne napake so bile narejene v letih 2010 in 2011"

V tej luči je navedla, da bi bila sanacija, če bi država banke sanirala leta 2011, dve milijardi evrov cenejša, ter tako pokazala na čas, ko je bil finančni minister Franci Križanič in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. "Ocenjujem, da so bile ključne napake narejene v letih 2010 in 2011, ko se ni pravočasno ukrepalo," je dejala.

Alenka Bratušek Foto: STA Poleg tega so podatki o tem, katera so podjetja, ki so naredila največjo luknjo v bilancah bank, jasni: Zvon Ena (165 milijonov evrov), Vegrad (153 milijonov evrov), T2 (131 milijonov evrov), Zvon Dva (122 milijonov evrov), Merkur (107 milijonov evrov) in Sava (101 milijon evrov).

Marca 2013 je imela država denarja le za nekaj mesecev, finančni trgi pa so bili praktično zaprti, je opisala stanje, ob katerem ni bilo časa za iskanje kakšne druge poti za sanacijo, kot je bila tista, ki jo je začrtala prejšnja vlada in je predvidela tudi ustanovitev DUTB.

Tudi Evropska komisija Sloveniji ni zaupala, po oceni Bratuškove ravno zato, ker država v preteklih letih ni ukrepala, ter je menila, da bi bila najboljša možnost mednarodna pomoč in prihod trojke. A Bratuškova si takšnega scenarija – kot je bil npr. v Grčiji, ko so morali nižati pokojnine, plače in socialne transferje ter je bila vsaka nova tranša pomoči pogojena – ni želela.

Mitja Mavko Posel danes Mavko: Nismo pričakovali tako velike bančne luknje

Vesela, da jim je uspelo banke sanirati brez zunanje pomoči

Zdaj je vesela, da jim je uspelo banke sanirati brez zunanje pomoči, ker je to pomenilo tudi hitrejše gospodarsko okrevanje. Glede tega, da so ravnali po navodilih Evropske komisije, je dejala, da si niso mogli privoščiti, da bi tako obsežno državno pomoč – okoli pet milijard evrov – izpeljali brez soglasja Bruslja.

Alenka Bratušek Foto: STA Na vprašanje, ali se strinja s takratnim finančnim ministrom Urošem Čuferjem, da je bila sanacija bank "dobičkonosen posel", je dejala: "Ne bom rekla, da je bila dobičkonosna, je pa bila – z okrevanjem gospodarstva ter s tem, da nismo posegali v pokojnine in plače ter socialne transferje – nujno potrebna stvar." Želela bi si, je dodala, da bi bila s prodajo terjatev, prenesenih na DUTB, sanacija v celoti poplačana.

Z metodologijo ocenjevanja vrednosti premoženja bank se kot predsednica vlade ni ukvarjala, prav tako vlada ni pripravljala seznama terjatev za prenos, je odgovarjala na vprašanja glede prenosa terjatev na DUTB. Poleg tega ji ni znano, da sklep glede prenosa terjatev ni bil izveden tako, kot je bil sprejet (da nekatere terjatve, kljub temu da so bile na seznamu, niso bile prenesene na DUTB), kar trdi preiskovalna komisija.

Glede tega, ali je DUTB opravila svojo vlogo, je povedala, da s poslovanjem slabe banke, odkar ni več predsednica vlade, ni podrobno seznanjena, da pa "glede na vsa medijska razkritja in glede na primere, o katerih sem slišala v DZ, vsekakor mislim, da je ni".

O tem, da so nekateri dolžniki nato očiščene terjatve kupovali sami, je dejala, da so želeli z zakonsko določbo to preprečiti, a da so jih pravniki opozorili, da bi lahko bila takšna prepoved protiustavna.

Prav tako zaradi morebitne protiustavnosti niso razlikovali med tistimi lastniki podrejenih obveznic, ki so bili nepoučeni in so obveznice kupili na bančnem okencu, ter poučenimi vlagatelji, kot so bile zavarovalnice ali pokojninski skladi. Vendar če podrejenega dolga ne bi upoštevali pri sanaciji, bi ta stala okoli 600 milijonov evrov več.

Argument Banka Slovenije Novice Kdo je odgovoren za nečednosti pri sanaciji luknje v NLB? #video #argument

Komentarji

11

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Ousa / 11.11.2019. ob 16:48 +8 - 1

    Če je res,da sta izkopala bančno luknjo v slovenskih bankah Zvon ena in Zvon 2,je rešitev na dlani. Isti možje v kiklah,ki so upravljali oba zvonova, upravljajo tudi s slovenskimi gozdovi,ki so sedaj v lasti cerkve. S prodajo lesa iz teh gozdov zaslužijo na stotine miljonov.

    +8 - 1
  • bor955 / 11.11.2019. ob 20:28 +3 0

    Šivilja alenka se sploh ne zaveda kakšno sranje je naredila in pri tem sranju ji je verjetno pomagal branjevka maša !

    +3 0
  • HLKP1948 / 11.11.2019. ob 18:39 +2 0

    Citirana gospa, aktualna ministrica, je bila od 2009 do 2011 nadzornica v kalderi po imenu NKBM.

    +2 0
delitve: 9
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin