Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
14. 4. 2011,
12.44

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Četrtek, 14. 4. 2011, 12.44

7 let, 2 meseca

Banke niso glavni razlog za počasno gospodarsko rast

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Glavni razlogi za počasno okrevanje gospodarske dejavnosti po navedbah predsednika uprave Unicredit Banke Slovenija Franceta Arharja niso pri bankah.

Arhar je pojasnil, da se banke soočajo s težavnimi razmerami tako na aktivni kot na pasivni strani bilance, prav tako pa po njegovih besedah zgolj s posojili ne bo moč zagotoviti hitrejše rasti. Prvi mož Unicredit Banke Slovenija se je tako na današnjem zajtrku finančnih trgov, ki ga je organizirala banka, odzval na komentarje, da je posojilni krč bank ključna ovira za hitrejšo rast slovenskega gospodarstva. Spomnil je, da je slovenski bančni sektor letos prvič v 20 letih zabeležil izgubo, prav tako pa je prvič od osamosvojitve zabeležil zmanjšanje bilančne vsote, čeprav je ta pred tem običajno prehitevala rast bruto domačega proizvoda.

Dvig ključne obrestne mere za območje evra s strani Evropske centralne banke (ECB) minuli teden se je po njegovih navedbah zgodil prej od pričakovanj na začetku leta, tudi z vnaprej pa Arhar pričakuje pritisk na zaostritev denarne politike, saj inflacija postaja vse večja težava.

V trenutnih negotovih razmerah se Arhar zavzema za nove modele financiranja razvoja. Samo z bančnimi krediti namreč po njegovem mnenju razvoja ne bo moč financirati. V finančnem svetu namreč ne prevladuje več logika klasičnega posojila, temveč se teži k povezovanju lastniškega in dolžniškega financiranja.

Arhar zato meni, da je treba razmišljati o modelih, kot so koncesije, javno-zasebno partnerstvo, podrejeni dolg, dokapitalizacije in tuje naložbe. Na ta način bi lahko spodbudili investicije in okrepili rast, je sklenil.

Ne spreglejte