SiolNET. Posel danes Novice
6,71

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bodo Američani zavladali slovenskemu bančnemu prostoru?

6,71

termometer

Jože Lenič
Zanimanje za nakup Abanke, ki jo vodi Jože Lenič, naj bi v zadnjih tednih izrazilo več interesentov. Foto: STA

Mandat vlade Marjana Šarca bo zaznamovala privatizacija dveh od treh največjih domačih bank. Po tem, ko je Evropska komisija Sloveniji odredila, da mora do konca leta prodati večinski delež Nove Ljubljanske banke (NLB), se bo kmalu začela tudi prodaja Abanke. Interesenti za njen nakup prihajajo iz ZDA, Madžarske in Hrvaške. 

Abanka, tretja največja slovenska banka, je od sanacije bank leta 2013, po kateri se je združila z Banko Celje, v izključni lasti države. Ta se je v zameno za pomoč pri njenem reševanju zavezala k temu, da jo bo privatizirala do konca leta 2019. Na prodaj bodo vse delnice banke.

Prodaja bo padla v obdobje vlade Marjana Šarca, vodil pa jo bo Slovenski državni holding (SDH). Tam so julija letos za svetovalca pri prodaji izbrali francosko investicijsko banko BNP Paribas. Po neuradnih informacijah naj bi vabila za sodelovanje v procesu prodaje do konca meseca romala na naslove bank in drugih finančnih vlagateljev.

Kdaj bodo začeli postopek prodaje Abanke, na SDH ne razkrivajo. Pojasnili so nam le, da v zvezi s tem "intenzivno izvajajo aktivnosti". "V tej fazi ne morejo komentirati terminskega načrta posameznih dejanj," so še dodali v upravljavcu državnega premoženja, ki ga vodi Lidia Glavina.

Abanka kot joker v novih pogovorih z Brusljem?

A hitrost prodaje Abanke bo zagotovo odvisna od prodaje NLB. V zadnjem mesecu dni namreč viri blizu nekaterih strank zdajšnje koalicije govorijo o novem mogočem scenariju odloga privatizacije naše največje banke.

Evropska komisija Bruselj Foto: Reuters Ta predvideva, da bi vlada takoj po nastopu mandata Bruslju v zameno za nov, enoletni odlog prodaje NLB, s katerim bi si država kupila nekaj časa, ponudila takojšnjo prodajo Abanke.

Kot je znano, je Evropska komisija pred mesecem dni izdala odločbo o spremembi zavez, povezanih s prodajo NLB. Po njej mora država:

  • do konca leta prodati najmanj 50 odstotkov plus eno delnic NLB,
  • preostali del pa do konca leta 2019.

V nasprotnem primeru bi prodajo vodil skrbnik, ki bi ga izbrala Evropska komisija.

Novi minister: Nadaljevali bomo prodajo obeh bank

Uradnih informacij o tem, ali namerava vlada Bruselj res še enkrat poskušati spraviti za pogajalsko mizo, za zdaj ni.

Novi minister za finance Andrej Bertoncelj je napovedal “nadaljevanje prodaje NLB in Abanke, tako kot je zastavljeno”. Novi minister za finance Andrej Bertoncelj je napovedal “nadaljevanje prodaje NLB in Abanke, tako kot je zastavljeno”. Foto: STA Še v prvi različici koalicijske pogodbe, ko se je peterica strank o sodelovanju še pogovarjala z NSi, je bila prodaja NLB navedena med prednostnimi projekti. V končni različici, usklajeni z Levico, pa NLB ne omenjajo niti z besedo.

Novi minister za finance Andrej Bertoncelj je na četrtkovem zaslišanju v državnem zboru napovedal "nadaljevanje prodaje NLB in Abanke, kot je zastavljeno".

Kdo vse je vrgel oko na Abanko

Zanimanje za nakup Abanke naj bi v zadnjih tednih izrazilo več interesentov:

1) APOLLO GLOBAL MANAGEMENT

Ameriški finančni sklad, ki upravlja skoraj 250 milijard ameriških dolarjev sredstev, je od leta 2016 lastnik Nove KBM. Obvladuje jo prek luksemburškega podjetja Biser Bidco. K mariborski banki je pripojil še nekdanjo Poštno banko Slovenije (PBS) in KBS banko, nekdanjo Raiffeisen bank Slovenija.

Ameriški finančni sklad Apollo je od leta 2016 lastnik Nove KBM. Na fotografiji predsednik uprave mariborske banke John Denhof. Ameriški finančni sklad Apollo je od leta 2016 lastnik Nove KBM. Na fotografiji predsednik uprave mariborske banke John Denhof. Foto: STA Da se želi Apollo širiti v Sloveniji, ni skrivnost. Že lani so izvedli skrbni pregled Gorenjske banke. Nova KBM in Abanka bi skupaj resno ogrozili primat NLB. Po zadnjih podatkih imata 116 poslovalnic, kar je osem več od NLB. Skupaj pa bi obvladovali okrog 22 odstotkov bančnega trga po kriteriju bilančne vsote, kar je skoraj enako deležu NLB.

Po nekaterih informacijah Američanom pri naskoku na Abanko kot svetovalec pomaga nekdanji predsednik uprave NLB Marko Voljč. V Novi KBM pa so nam odgovorili, da "spremljajo trg in nenehno iščejo nove investicijske priložnosti", konkretnih aktivnosti pa ne komentirajo.

2) OTP

Največja madžarska bančna skupina, ki je prisotna v devetih državah, se je že leta 2014 zanimala za nakup Nove KBM, za katero je poslala nezavezujočo ponudbo. Na Hrvaškem ima v lasti OTP banko Hrvatska in Splitsko banko, ki jo je lani kupila od francoske Societe Generale.

Največji lastnik OTP je z osmimi odstotki delnic madžarska energetska družba MOL. Banko vodi madžarski milijarder Sandor Csanyi, tesen prijatelj predsednika vlade te države Viktorja Orbana, ki ga je zadnji postavil tudi za šefa tamkajšnje nogometne zveze.

3) ERSTE GROUP

Avstrijska bančna skupina ima v Sloveniji v lasti banko Sparkasse.

Hrvaški Adris po Savi Re še nad Abanko?

Po naših informacijah o tem, ali bi vstopili v postopek prodaje, razmišlja še nekaj ameriških skladov in interesent iz Kitajske. To možnost naj bi proučevali tudi v hrvaški Adris Grupi.

Največji posamezni lastnik Adrisa je Ante Vlahović, eden najbogatejših Hrvatov. Največji posamezni lastnik Adrisa je Ante Vlahović, eden najbogatejših Hrvatov. Foto: Matej Povše Skupina, katere največji posamični lastnik je Ante Vlahović, eden od najbogatejših Hrvatov, ima v Sloveniji že več let velike načrte. Že nekaj časa poteguje za nakup večinskega deleža Sava Re, druge največje slovenske zavarovalniške skupine, a za to ni dobila zelene luči regulatorja. Adris in njena družba Croatia Osiguranje sta zaradi tega letos poleti proti državni Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN) vložila tožbo.

Pri naskoku na Savo Re je Adrisu vrata v Slovenijo odpiral nekdanji dolgoletni predsednik olimpijskega komiteja Janez Kocijančič, ki je to lani za Siol.net posredno potrdil.

Ali bo Adris resno stopil v tekmo za Abanko, za zdaj ni uradno znano. Finančni zlom Agrokorja je namreč pomenil velik udarec za skupino, ki ji družbe iz nekdanjega imperija Ivice Todorića dolgujejo 140 milijonov evrov, v nedavni poravnavi pa je bolj ali manj ostala na suhem, zaradi česar jo izpodbija na sodišču.

Abanka z dobičkom – ker je prodala terjatve

Abanka v letošnjem letu, tako kot vse preostale slovenske banke, posluje z visokim dobičkom.

Toda za to ni zaslužno večje kreditiranje. Podjetja so se namreč na eni strani razdolževala, po drugi pa se je upočasnila dosedanja razmeroma visoka rast posojil gospodinjstvom. Od januarja do junija se je skupni znesek danih posojil celo zmanjšal za dober odstotek na 1,955 milijarde evrov.

Abanka Foto: STA V prvem polletju je banka tudi zaradi nizkih obrestnih mer ustvarila 29,5 milijona evrov čistih obresti (20 odstotkov manj) in 18,5 milijona evrov čistih opravnin (štiri odstotke manj).

Glavni razlog, da je Abanka v tem času dosegla 40-milijonski dobiček, je marčevska prodaja 130-milijonskega paketa slabih terjatev. Te so bile že v veliki meri oslabljene, zanje pa je ob prodaji družbi DDM Invest iztržila več, kot jih je vrednotila v knjigah.

Bilančna vsota je konec junija znašala 3,71 milijarde evrov, kar je nekoliko več kot v začetku leta. Abanka s tem dosega 9,6-odstotni tržni delež na slovenskem trgu.

V banki še naprej racionalizirajo poslovanje, kar se pozna na obratovalnih stroških. Ti so bili v prvem polletju za 2,2 odstotka oziroma za 700 tisoč evrov nižji kot v primerljivem obdobju lani in so znašali 33,6 milijona evrov.

Banka je visoko likvidna in kapitalsko močna, kar odražajo tudi količniki likvidnosti in kapitalski količniki. Količnik skupnega kapitala je konec junija za Abanko znašal 23,1 odstotka.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 15
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin