2. januarja javni sektor privarčeval 170.000 evrov

V vsesplošni varčevalni histeriji smo izgubili en prazničen dan, in sicer 2. januar. Predlog je bil, da bi tudi 2. maj bil delovni dan, vendar je takratna vlada popustila in 2. maj je ostal prazničen dan. Obetali smo si 35 milijonov evrov prihrankov? Na Gospodarski zbornici Sloveniji so bili takrat zelo naklonjeni ideji o manjšem številu prazničnih dni: "Odprava enega plačanega praznika pomeni en produktiven dan več, kar samo po sebi pozitivno vpliva na ustvarjeno dodano vrednost in s tem na produktivnost, izraženo kot dodana vrednost na zaposlenega. Na GZS ocenjujemo, da bo tega učinka na dodano vrednost z za 0,5 % daljšim efektivnim delovnim časom za blizu 35 milijonov evrov, kolikor se stroški za plačan praznik znižajo." Koliko smo res privarčevali? Tematiko praznikov in dela prostih dni prvenstveno ureja zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, za katerega skrbi ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, ki je odgovorno za pripravo in izvajanje predpisa. Tam so nam povedali, da nimajo celovite informacije o tem, kakšne finančne učinke je imela ukinitev 2. januarja, saj učinki niso bili samo v javnem sektorju, ampak tudi v zasebnem. V javnem sektorju 170.000 evrov prihranka Po podatkih ministrstva je prihranek v javnem sektorju za 2. januar 2013 ocenjen na približno 170.000 evrov. Podatkov, koliko smo privarčevali v zasebnem sektorju, pa nimajo. Tudi na GZS pravijo, da konkretnih izračunov nimajo, še zmeraj pa menijo, da je njihova ocena o 35 milijonih kar pravšnja. Novega ukinjanja praznikov ne pripravljajo Glede na to, da smo še vedno v času, ko je treba varčevati in ko naše gospodarstvo še vedno ni v zelenih številkah, smo vprašali, ali vlada razmišlja o ukinitvi še kakšnega praznika. Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nam sporočili, da trenutno ne pripravljajo sprememb zakona o praznikih in dela prostih dnevih.