Predsednik vlade Borut Pahor je najbolj odgovornim ministrom za izvajanje izhodne strategije v zadnjem mesecu dal jasna navodila za nadaljevanje aktivnosti do poletnih počitnic.
Slovenija pri izvajanju izhodne strategije po Pahorjevih zagotovilih ničesar ne zamuja, ampak v nekaterih korakih celo prehiteva načrtovan čas. "Seveda s kritiko sindikatov, da sprejemamo odločitve brez njihovega soglasja, pozabljajoč, da smo sprejeli tudi zakon o minimalni plači, ki ga delodajalci niso podprli," je dejal predsednik vlade.
V ospredju ostaja socialni dialog
"Vlada bo investirala v socialni dialog, a do meje, ko bo menila, da je ta koristen. Če pa se bo izkazalo, da je ta samo razlog za odmikanje odločitev, ki so potrebne za vzdržnost javnih financ in potrebne strukturne reforme, pa bo vlada sprejela odločitve in jih preizkusila s potrebno večino v državnem zboru," je stališče o vodenju socialnega dialoga ponovil premier.
Ob pregledu vladnega semaforja je Pahor dejal, da so izvajanje izhodne strategije januarja začeli z rdečimi pikami praktično pri vseh zakonskih osnutkih, po šestih mesecih pa se vlada vsaj pri polovici stvari bliža koncu, pri drugi polovici pa so osnutki zakonov vsaj v vladni obravnavi. Treba pa se je zavedati, tako premier, da bodo nekatere strukturne reforme učinkovale takoj, nekatere pa z zamikom.
"Zaenkrat nam gre relativno dobro"
Predsednik vlade v prihodnje ne izključuje bolj drznih ukrepov, če bodo ti potrebni. Če potrebe po drznejših ukrepih ne bo, se tega ne bodo lotevali, saj ne želijo, da bi ljudje nosili preveliko breme za izhod iz krize. "Zaenkrat nam gre relativno dobro, trenutno povečujemo elemente konkurenčnosti," je zatrdil.
Kljub drznosti, prava odločitev
Pahor je opozoril, da sta danes v Evropi dva pogleda, ali naj se izhodne strategije uveljavljajo ali naj se njihova uveljavitev zaradi negotovih razmer na finančnem in bančnem trgu zadrži. Slovenija se je odločila, da bo opustila fiskalno pomoč, stabilizirala gospodarsko rast in ohranjala delovna mesta ter vrnila proračunski primanjkljaj na vzdržno stopnjo. "To je drzna odločitev," je zatrdil Pahor in izrazil prepričanje, da je bila odločitev prava.
Strukturne reforme na celi fronti
Slovenija po premierovih besedah sodi v krog držav, ki ta hip izvaja ene najtežjih strukturnih reform v zadnjih desetletjih. Ni se lotila zgolj pokojninske reforme ali kakšne druge, temveč gre v strukturne reforme na celi fronti - na področju podjetništva, znanja in razvoja, varne prožnosti in socialne kohezivnosti, prometne in energetske infrastrukture. "Za to je potrebno ogromno dela, znanja in tudi iskanja nekega dogovora s socialnimi partnerji, strokovnih podlag in trdne politične volje, da uspemo," je dejal.
Glede javnega dolga je Pahor povedal, da ima Slovenija bistveno podpovprečno stopnjo dolga v BDP od Evrope. "Ni problem nominalna vrednost dolga v primerjavi s povprečjem EU, veliko držav je daleč nad povprečjem, problem je dinamika v zadnjih letih, zadolževanje podjetij in drugih," je pojasnil in dodal, da je treba storiti vse, da se to do neke mere omeji, začeti pa je treba pri državi.
"Poskušali bomo umiriti naraščanje javnega dolga"
Država mora po Pahorjevih besedah pokazati večjo finančno disciplino in o tem se bo začela razprava v petek v DZ z rebalansom državnega proračuna za letos. "Prizadevali si bomo z vsemi sredstvi zadržati in potem umiriti naraščanje javnega dolga," je še izpostavil.
4
