Torek, 26. 10. 2021, 6.57
8 mesecev, 3 tedne
Ali prepoznate kakovostne mesne izdelke?
Poseganje po hrani lokalnega izvora ni zgolj trend. Prinaša številne koristi, vključno z okoljskimi, gospodarskimi, socialnimi in zdravstvenimi. Čeprav se prednosti uživanja lokalne hrane nanašajo na vsa živila, pa moramo biti na izvor hrane še posebej pozorni pri mesu.
Večji del človeške zgodovine, pravzaprav vse do zgodnjih let 19. stoletja, je bilo meso na jedilnih mizah vedno lokalnega izvora. Danes mnogi med nami ne vedo, od kod izvira meso, ki ga kupijo za kosilo ali večerjo. Četudi poznamo državo izvora, nam to ne pove dosti o pogojih, v katerih je bila žival vzrejena.
V Mercatorjevih prodajalnah po vsej Sloveniji na posebnih stojnicah in policah, označenih z rdečim srčkom, stalno nudijo pestro izbiro pristnih domačih izdelkov lokalnih kmetij in zadrug.
Z lokalno hrano do bolj tajnostnega prehranjevanja
Domače meso ni samo okusnejše, ker ne vključuje transporta, je tudi bolj trajnostno naravnano. Poleg tega je tudi bolj priporočljivo, saj je taka hrana bolj hranljiva, vsebuje več vitaminov in celo omega 3 maščobne kisline.
Meso lokalnega porekla je tudi varnejše, saj je zaradi manjših pridelovalnih obratov manj možnosti za okužbe, kot je na primer okužba z bakterijo E-coli. Če si želite bolj zdrave diete ter bolj kakovostnega načina prehranjevanja, je torej zagotovo smiselno izbrati živila lokalnega izvora. Različne domače izdelke lokalnih proizvajalcev najdete v prodajalnah Mercator.
Mesni izdelki lokalnega izvora so bolj hranljivi.
Cikasto govedo.
V Sloveniji imamo številne lokalne, avtohtone in tradicionalne pasme. Cikasto govedo izvira iz severozahodnega alpskega dela Slovenije, ki zajema tudi Bohinj, ki je največje planšarsko središče v Sloveniji. V preteklosti je bilo cikasto govedo najštevilčnejša pasma v sistemu planšarstva, zlasti v bohinjskih planinah. Leta 1964 so cikasto pasmo začeli zamenjevati z lisasto in rjavo pasmo, kar je povzročilo skorajšnje izumrtje.Pasma je zdaj razširjena po celotnem območju Slovenije. Najštevilčnejše reje so v osrednjeslovenski, gorenjski in savinjski regiji. Pri Mercatorju poznajo izvor izdelkov s svojih polic, saj je zanje kakovostna hrana na prvem mestu. Posezite po domačih izdelkih lokalnih pridelovalcev. Najdete jih na policah z oznako Radi imamo domače.
Kljub skrbi za okolje lahko jeste meso
Da bi pomagali v boju proti podnebnim spremembam, se potrošnikom ni treba odpovedati mesu. Namesto tega naj se raje odločajo za lokalno pridelano hrano. Pogosto se namreč vzrejo in predelavo mesih izdelkov povezuje z onesnaževanjem okolja. Vendar ne gre enačiti velikih predelovalnih obratov z manjšimi proizvajalci. Če temu vidiku lokalne hrane dodamo še izogib večkilometrskemu transportu in preštevilni embalaži, je hitro jasno, da lahko z izbiro lokalne hrane naredimo veliko ne samo zase, pač pa tudi za naše okolje, naš planet.
Lokalna izbira živil je hrati korak k skrbi za okolje.
Ajdovi žganci z zeljem in ocvirki so vseslovenska klasika, ki jo pripravljajo na domačijah po vseh krajih Slovenije. Ko izbirate sestavine, izberite lokalne. Te so na voljo na Mercatorjevih policah, ki so označene z rdečim srčkom Radi imamo domače. Tam najdete tudi avtohtono kranjsko okroglo zelje. Primerno je tako za kisanje kot tudi za skladiščenje.
Ajdovi žganci s praženim zeljem.
SESTAVINE:Žganci:
• 250 g ajdove moke,
• 4 žlice ocvirkov v masti,
• sol.
Zelje:
• 350 g kislega zelja,
• 100 ml belega vina,
• 1 žlica olja,
• 1 čebula,
• 1 strok česna,
• 1 lovorjev list in
• poper.
NAVODILO ZA PRIPRAVO:
Praženo zelje:
Čebulo na drobno sesekljamo in jo svetlo prepražimo na žlici olja. Strok česna sesekljamo in ga dodamo k čebuli. Pražimo, dokler česen ne zadiši, nato v lonec stresemo kislo zelje. Dodamo lovorjev list, poper in sol. K zelju prilijemo še 1 dl vina, nato pa ga pražimo 20 minut, da se zmehča. Med praženjem po potrebi dolivamo malo vode.
Žganci:
V loncu zavremo 700 ml dobro osoljene vode. V lonec stresemo ajdovo moko, ki naj bo čim bolj na kupu. Ko voda zavre, pena pa prekrije vso moko, ročaj kuhalnice zapičimo v sredino ajdovega kupčka in zvrtamo dva centimetra široko luknjo. Ogenj zmanjšajmo, posodo pa pokrijemo. Ajdova moka naj se kuha 20 minut, pri tem pa pazimo, da voda ne prekipi. Medtem ko se žganci kuhajo, v manjši ponvi raztopimo in popražimo štiri žlice ocvirkove masti. Iz lonca odlijemo večino tekočine – žgančevke. Nekaj jo prihranimo. S kuhalnico premešamo ajdovo moko, dodamo nekaj žlic masti brez ocvirkov, nato pa postopoma dodajamo še odcejeno tekočino. Več tekočine kot dodamo, bolj mokri in večji bodo žganci. S kuhalnico zagrabimo nekaj mase, z vilico pa z nje v skledo nadrobimo žgance. Vsake toliko žgance v skledi zabelimo z ocvirki.
Z bolj svežo hrano do okusnejših obrokov
Z lokalno hrano do okusnejših obrokov.
Hrana lokalnega izvora je bolj sveža, kakovostna in tudi okusnejša. Tako vrhunski chefi kot tudi vsi, ki kuhajo doma, se zagotovo strinjajo, da bolj kot so sestavine jedi sveže, bolj je jed okusna. Zagotovo lokalna hrana ni edina pot do priprave slastnih obrokov, je pa brez dvoma ključna sestavina, ko želimo svojim brbončicam privoščiti malo razvajanja.
Od nekdaj naše s tradicijo.
To jesen Mercator skupaj s pridelovalci iz vseh krajev Slovenije predstavlja tradicionalne, domače, avtohtone izdelke, s katerimi prinaša slovensko tradicijo nazaj na naše krožnike.V podjetju Mercator čutimo dolžnost, da izpostavimo pomen pridelave avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort in živalskih pasem ter njihovega ohranjanja kot del kulturne dediščine in pomemben prispevek k večji biotski raznovrstnosti na slovenskem podeželju.
Ponosni smo na raznovrstno ponudbo lokalnih izdelkov, ki jo na naših policah zasledite pod oznako Radi imamo domače s prepoznavnim rdečim srčkom, in sodelovanje z več kot 160 lokalnimi dobavitelji in 20 kmetijskimi zadrugami. Pri umeščanju domačih izdelkov v asortima posamezne trgovine sledimo načelu lokalnosti. V okviru lokalne ponudbe tako zdaj na naših policah najdete tudi izdelke iz avtohtonih in tradicionalnih sort in pasem s prepoznavno oznako Od nekdaj naše s tradicijo.
