Sobota, 16. 7. 2022, 22.54
2 leti, 5 mesecev
Znanstveniki razkrivajo: končno je jasno, zakaj žolne pri kljuvanju ne dobijo pretresa možganov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,01
3
Nova študija je ovrgla idejo, da so možgani žolne zaščiteni pred silovitimi udarci kljuvanja z oblazinjeno lobanjo. Znanstveniki trdijo, da možgani žolne doživijo na videz katastrofalen udarec vsakič, ko se kljun sreča z lesom, piše The Times.
"Ko vidimo te ptice v akciji, kako močno udarjajo z glavo ob drevo, se kot ljudje začnemo spraševati, kako se ta ptica izogne glavobolom ali poškodbam možganov," pravi Sam Van Wassenbergh, raziskovalec z univerze v Antwerpnu v Belgiji.
A new study by Sam Van Wassenbergh -a researcher at the University of Antwerp- and his team refutes the popular idea that a woodpecker's brain is cushioned from the violent impacts of pecking, reports NPR. pic.twitter.com/JOb0yCtdvJ
— Causes (@causes) July 15, 2022
V preteklosti so znanstveniki domnevali, da so možgani žolne zaščiteni pred udarci z lobanjo, ki deluje kot blazina, ali s kljunom, ki absorbira del sile, ali z jezikom, ki se ovije okoli lobanje.
Toda Van Wassenberg to zanika. "Po mojem mnenju tega še nihče ni zelo dobro razložil," je dejal.
Van Wassenbergh je vodil ekipo, ki je med kljuvanjem posnela več žoln. "Šli smo v štiri različne živalske vrtove v Evropi, kjer so imeli žolne, in smo jih posneli, medtem ko so kljuvale," pravi.
Videoposnetki so razkrili nekaj izjemnih podrobnosti, je še dejal. Na primer, "v trenutku, ko udarijo v les, zaprejo oči ", pravi Van Wassenbergh in doda, da to naredijo zato, da zaščitijo oči pred drobci.
Posnetki so tudi pokazali, da se kljun žoln pogosto zatakne v les, vendar se osvobodi v trenutku, zahvaljujoč njegovi pametni zasnovi, ki omogoča neodvisno gibanje zgornjega in spodnjega kljuna.
Zakaj se možgani ne poškodujejo?
Videoposnetki niso pokazali nobenega znaka, da so možgani žolne zaščiteni. "Glava se ob udarcu obnaša zelo togo, kot če bi s kladivom udarjali po lesu," pravi Van Wassenbergh.
To pomeni, da organ večkrat doživi upočasnitev. Pri človeku bi povzročila pretres možganov, vendar možgani žolne ostanejo nepoškodovani tudi po tisočih udarcih v enem dnevu.
To je mogoče, ker so žolnini možgani zaščiteni, vendar ne z oblazinjenjem, temveč s svojo velikostjo, ki je mala, in težo, pravi Van Wassenbergh. "Žival, ki je manjša, lahko prenese večje pojemke. To je biomehanski zakon."
To idejo je leta 2006 predlagala Lorna Gibson, profesorica biomehanskega inženirstva na MIT. Zdaj je to potrdil Van Wassenbergh.
Možgani žolne so približno 700-krat manjši od človeških in zato ni pričakovati, da bi tudi najtežji udarci povzročili pretres možganov," je zaključil Van Wassenbergh.
3