ZDA zaključile bojne operacije v Iraku in začele Novo zoro

Pri tem sicer ni razglasil ne zmage, a izrekel pohvale predhodniku Georgeu Bushu. Danes je v Bagdadu že sledil slovesen začetek operacijo Nova zora. Biden: Novo poglavje v odnosih med ZDA in Irakom S tem se je začelo "novo poglavje v odnosih med ZDA in Irakom", ki bo usmerjeno tudi v krepitev iraškega gospodarstva, ne le varnosti, je dejal ameriški podpredsednik Joe Biden, ki se je skupaj z ameriškim obrambnim sekretarjem Robertom Gatesom udeležil slovesnosti ob zaključku operacije Iraška svoboda in začetku operacije Nova zora.

V Bagdadu uradna predaja poveljstev Na slovesnosti, ki je potekala v ameriškem oporišču Camp Victory pri Bagdadu, je prišlo tudi do uradne predaje poveljstev nad operacijama; poveljujoči Iraški svobodi general Ray Odierno je zdaj poveljstvo predal generalu Lloydu Austinu, ki bo v okviru operacije Nova zora vodil okoli 50.000 ameriških vojakov. Ti v Iraku ostajajo do konca prihodnjega leta, njihove naloge pa bodo predvsem nadaljevanje urjenja iraških varnostnih sil, pomagali pa bodo tudi pri boju proti teroristom. Operacijo bo sicer poslej vodil State department, ameriško zunanje ministrstvo.

Do konca leta 2011 naj bi Irak v skladu z napovedmi ameriškega predsednika Baracka Obame zapustili vsi ameriški vojaki. Zdaj pa bodo ZDA pozornost raje usmerile na Afganistan in domače gospodarstvo.

Obama namignil, da je bila vojna napaka Obama, ki je bil leta 2002 eden redkih ameriških politikov, ki so nasprotovali vojni proti Iraku, je tudi tokrat namignil, da je bila vojna napaka, ki je zaostrila odnose z zavezniki in zmanjšala ameriški ugled v svetu, vendar pa se je zahvalil vojakom za vse žrtve. Bushu, ki ga je po telefonu poklical pred govorom, pa je izrekel priznanje za podporo vojakom ter za ljubezen do domovine in zavezanost varnosti ZDA.

Bush je sicer vojno marca 2003 začel najprej zaradi domnevnega iraškega ogrožanja ZDA in sveta z orožjem za množično uničevanje. Ko je postalo jasno, da tega orožja ni, je razlog postal širjenje demokracije po Bližnjem vzhodu. Vojna je povsem zaznamovala oba Busheva predsedniška mandata, danes pa se v ZDA poleg politikov in novinarjev za njo zanimajo le vojaki in njihove družine. Iraška vojna Američanov več ne zanima. Afganistanski vojni, kamor Obama usmerja pozornost iz Iraka, pa nasprotujejo.

Kakšna prihodnost se obeta?

Ta prihodnost je še daleč od izoblikovane, saj Iračani od marčevskih volitev naprej niso sposobni oblikovati nove vlade, nadaljuje se nasilje in razprtije med političnimi skupinami ter etničnimi skupnostmi, v Iraku pa do konca prihodnjega leta ostaja okoli 50.000 ameriških vojakov. Obama je zagotovil, da se ameriška zaveza iraški prihodnosti ne končuje in pozval voditelje, naj pohitijo z uresničevanjem svoje odgovornosti.

Obama: Samo z vojaško silo ne da reševati problemov Obama je povedal, da je vojna stala več kot tisoč milijard dolarjev in da je prispevala k povečanju proračunskega primanjkljaja. Zaradi vojne so se ZDA zadolževale v tujini, doma pa so se zmanjšala vlaganja v lastne ljudi. Po Obamovih besedah je vojna pokazala, da se samo z vojaško silo ne da reševati problemov. Sedaj naj bi napočil čas za okrepitev prizadevanj proti visoki stopnji brezposelnosti, konec vojne v Iraku pa naj bi dal na voljo potrebne vire za okrepitev ofenzive proti teroristom v Afganistanu.

Cilj ZDA tudi "godpodarsko stabilen" Irak Tudi ameriški podpredsednik Biden je na slovesnosti v ameriškem oporišču zunaj Bagdada dejal, da ZDA ne zapuščajo Iraka. Je pa dejal, da se bodo zdaj usmerili predvsem v pomoč pri izgradnji gospodarsko močnega Iraka. Cilj Američanov "ni več le fizično varen Irak, ampak tudi gospodarsko stabilen Irak", ZDA pa zato krepijo civilna in diplomatska prizadevanja za okrepitev iraške suverenosti, je dejal Biden.

Gates: Ameriška vojna v Iraku končana Ameriški obrambni minister Gates je med drugim dejal, da je s koncem bojnih operacij "ameriška vojna v Iraku končana", manj neposreden pa je bil v odgovoru na vprašanje, ali je bilo vojno vredno bojevati. Menil je, da bo to odvisno deloma od tega, ali bo Irak postal središče demokracije na Bližnjem vzhodu, na kar bo lahko odgovorila zgodovina.

Prepričan pa je, da boj ameriških vojakov ni bil zaman. Težava je po njegovem mnenju v tem, da bo, ne glede na izid za ZDA, ta vojna vedno v senci tega, kako se je začela. Začela pa se je na podlagi razloga - orožja za množično uničevanje -, ki se je izkazal kot neveljaven.

Blair: Odločitev za vojno je bila pravilna Danes je svoje spomine v zvezi z vojno v Iraku objavil tudi bivši britanski premier Tony Blair. V avtobiografiji "A Journey" (Potovanje) je Blair, ki si je s svojo odločno podporo vojni v Iraku prislužil celo vzdevek "Bushev pudelj", med drugim zapisal, da mu je za v Iraku izgubljena življenja izredno žal, vseeno pa vztraja, da je bila odločitev za vojno pravilna.

Iran terja kazen za zavojevalce Umik ameriških bojnih enot iz Iraka pa je že pozdravil iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, obenem pa je pozval h kaznovanju odgovornih za okupacijo te države. Slednjim bi moralo po njegovem soditi in jih kaznovati mednarodno sodišče. To namreč po njegovem mnenju teroristi izrabljajo kot izgovor. "Če ne bo nobenih zločinov, ne bodo imeli izgovorov za ekstremizem in terorizem," je še dejal Ahmadinedžad.