Sobota,
25. 6. 2022,
8.27

Osveženo pred

2 leti, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

89

Natisni članek

Natisni članek

eksplozija Rusija Ukrajina vojna delfini

Sobota, 25. 6. 2022, 8.27

2 leti, 4 mesece

Putin v Ukrajino pošilja generala, zaradi katerega ruski vojaki delajo samomore #vŽivo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

89

Raketa | "London bo prva strateška tarča Nata, ki jo bomo napadli z raketami," je včeraj v intervjuju za rusko televizijo povedal član dume in vladajoče stranke Andrej Guruljo. | Foto Reuters

"London bo prva strateška tarča Nata, ki jo bomo napadli z raketami," je včeraj v intervjuju za rusko televizijo povedal član dume in vladajoče stranke Andrej Guruljo.

Foto: Reuters

122. dan vojne v Ukrajini. Evropski svet je v petek odobril devet milijard evrov finančne pomoči Ukrajini. Glavna ukrajinska domača varnostna agencija je v petek sporočila, da je odkrila rusko vohunsko mrežo, v katero je vpleten ukrajinski poslanec Andrij Derkač, ki so ga ZDA pred tem obtožile, da je ruski agent. Nemčija bo od nedelje do torka gostila vrh skupine sedmih gospodarsko najrazvitejših držav (G7). Voditelji naj bi sprejeli nov paket sankcij proti Rusiji, govorili pa naj bi tudi o njihovem vplivu na svetovno gospodarstvo predvsem zaradi rastočih cen goriva in hrane, napovedujejo v Berlinu.

Dnevni pregled pomembnejših dogodkov

19.22 Putin Belorusiji obljubil rakete, ki lahko nosijo jedrske konice
19.00 Putin v Ukrajino pošilja generala, zaradi katerega ruski vojaki delajo samomore
18.03 Ruske sile zavzele Severodoneck
14.43 "Najprej bomo bombardirali London"
13.00 Johnson: Dogovor z Rusi bo "slab mir" 
12.50 Raketni napadi na Ukrajino tudi iz Belorusije
12.30 Ukrajinsko tožilstvo zabeležilo skoraj 20 tisoč vojnih zločinov
9.55 Novo poročilo s fronte britanskih obveščevalcev
8.00 G7 napoveduje nove sankcije proti Rusiji
6.30 V Črnem morju več kot tri tisoč mrtvih delfinov 
6.00 Odkrili rusko vohunsko mrežo, vpleten ukrajinski poslanec  

19.22 Putin Belorusiji obljubil rakete, ki lahko nosijo jedrske konice

Rusija bo Belorusiji dobavila rakete, ki lahko nosijo jedrske konice, je ruski predsednik Vladimir Putin dejal beloruskemu kolegu Aleksandru Lukašenku med njunim srečanjem v Sankt Peterburgu, kjer sta predsednika zaznamovala 30-letnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med svojima državama.

Po Putinovih besedah bodo zahodni sosedi v prihajajočih mesecih dobavili rakete tipa iskander-M, ki lahko med drugim nosijo tudi jedrske konice. Prav tako je Lukašenku ponudil nadgradnjo beloruskih bojnih letal su-25, da bi ta lahko nosila jedrsko orožje.

Kot še navaja Tass, je Putin v televizijskem prenosu srečanja dejal, da imajo ZDA v Evropi 200 kosov jedrskega orožja, večina teh naj bi bila jedrske bombe. Ruski predsednik trdi, da je za namen rabe tega jedrskega orožja, ki ga hranijo v šestih evropskih državah, v pripravljenosti 257 letal.

Rusko zunanje ministrstvo je maja izključilo možnost uporabe jedrskega orožja v Ukrajini in se pri tem sklicevalo na njihovo jedrsko doktrino, ki predvideva uporabo tovrstnega orožja le, če je ogrožen obstoj države.

V ruski jedrski doktrini obstajajo jasne smernice za uporabo jedrskega orožja, te pa niso v skladu s cilji, zastavljenimi v okviru "posebne vojaške operacije" v Ukrajini, je takrat dejal tiskovni predstavnik ministrstva Aleksej Saižev.

Pri tem je Saižev dodal, da je Rusija večkrat predlagala sporazume, ki naj bi onemogočili jedrsko vojno, in Zahod obtožil namernega zaostrovanja razmer z "izmišljeno" jedrsko grožnjo Rusije. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer ob začetku invazije Zahod večkrat posvaril, naj se v konflikt ne vmešava, in hkrati poskrbel, da so bile njegove jedrske sile v stanju povečane pripravljenosti.

Beloruski volivci so na referendumu o ustavnih reformah konec februarja odločili, da ima lahko njihova država jedrsko orožje in rusko vojsko na svojem ozemlju.

19.00 Putin v Ukrajino pošilja generala, zaradi katerega ruski vojaki delajo samomore

Poveljstvo nad rusko vojsko v Ukrajini naj bi prevzel generalpolkovnik Sergej Surovikin, poroča The Guardian. Surovikin se je proslavil predvsem kot poveljnik ruskih sil v Siriji, kjer je postal znan po brutalnih prijemih pri obračunavanju s sovražnikom. Tudi civilne žrtve generala niso zanimale.

Razmere v Siriji so pod njegovim vodstvom prišle do tako grotesknega položaja, da se je proti njemu obrnil tudi eden izmed glavnih zaveznikov Rusije Iran. Na koncu je moral zavezniško državo miriti vrh ruske politike s Putinom na čelu. In kaj je pravzaprav zmotilo Iran? Surovikinove vojaške taktike so pravzaprav zelo preproste. S težko artilerijo je brez milosti bombardiral položaje sovražnika, tudi v primerih, ko je bil ta med civilisti. To v zadnjih tednih spremljamo tudi na vzhodu Ukrajine.

Vendar Surovikin ni vznemiril samo zavezniških držav, temveč je imel veliko nasprotnikov tudi v ruski vojski. Obtožbe o nasilništvu in korupciji so ga v enem primeru celo spravile pred vojaško sodišče. Kjer je bil oproščen. Še večje težave pa je Surovikin imel zaradi samomora podrejenega poveljnika, ta je pred njim s strelnim orožjem storil samomor. Surovikinu so očitali, da je neposredno odgovoren za smrt poveljnika, vendar ga je vojaško sodišče spet oprostilo.

18.25 "Grozi nam tretja svetovna vojna. Hujša bo od druge."

"Če po zavzetju Donbasa s strani ruske vojske ne bo hitro premirja, prihaja tretja svetovna vojna. In lahko mi verjamete, da bo hujša od druge," je danes po poročanju Index.hr dejal srbski predsednik Aleksander Vučić. "Upam, da se bodo mirovna pogajanja začela čim prej, sicer bomo vsi odšli," je še dejal Vučić, ki je državljane Srbije tudi pozval, da brezpogojna podpora Rusiji ni v interesu Srbije. "Histerija proti Evropski uniji je v Srbiji velika. Lepo je sedeti pred televizijo s pivom v roki in psovati EU. Vendar vas moram opomniti, da imamo v Srbiji denar predvsem zaradi EU," je poudaril Vučić. V Srbiji po njegovih besedah za evropska podjetja dela neposredno 300 tisoč Srbov, posredno pa pol milijona.

18.03 Ruske sile zavzele Severodoneck

Župan mesta Severodoneck, ki je bilo več tednov prizorišče srditih spopadov med ukrajinskimi in ruskimi silami, je danes potrdil, da je mesto v celoti padlo v ruske roke. 

Predstavnik proruskih separatističnih sil Andrej Maročko je danes potrdil, da so Rusi vzpostavili nadzor tudi nad kemično tovarno Azot. Po besedah Ivana Filiponenka, ki je še en predstavnik separatistov iz Donbasa, je bilo v tovarni 800 civilistov, a so bili evakuirani.

Rusija zdaj sile usmerja proti Lisičansku, ki je njena naslednja strateška tarča v prizadevanju za osvojitev Donbasa. To je prek Telegrama potrdil tudi čečenski voditelj Ramzan Kadirov, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Po navedbah Maročka pa se že bijejo ulične borbe za Lisičansk.

14.43 "Najprej bomo bombardirali London"

"London bo prva strateška tarča Nata, ki jo bomo napadli z raketami," je včeraj v intervjuju za rusko televizijo izjavil član dume in vladajoče stranke Andrej Guruljov, poroča britanski The Independent. Guruljov, ki je nekdanji visoki častnik ruske vojske in bližnji prijatelj Vladimirja Putina, je ruski javnosti tudi podrobno razložil, kaj bo Rusija storila v prvih dneh tretje svetovne vojne. "Po bombardiranju Londona bomo z neba sklatili vse satelite članic zveze Nato. Evropo pa bomo odrezali od vseh energentov," je napovedal Guruljov, ki meni, da se zahodne države ne bodo mogle ubraniti ruskih napadov. "Rad bi videl Evropejce, kako se borijo lačni in premraženi," je še dejal Guruljov.

13.00 Johnson: Dogovor z Rusi bo "slab mir" 

Britanski premier Boris Johnson je izjavil, da se boji, da bo Ukrajina prisiljena skleniti mirovni sporazum z Rusijo, ki ni v njenem interesu.

Po Johnsonovem mnenju bi bila ruska zmaga gospodarska katastrofa.

12.50 Ukrajina poroča o številnih ruskih raketnih napadih, tudi iz Belorusije

Rusija je danes izstrelila rakete na več ukrajinskih regij, in sicer Lvov, Mikolajev, Žitomir, Černigov in Hmelnicki, poroča ukrajinski generalštab. Nekatere od raket naj bi ruske sile izstrelile tudi iz Belorusije. V okolici mesta Lisičansk na vzhodu države pa je ukrajinska vojska odbila več ruskih napadov na pomembno oskrbovalno pot.

Okoli 5. ure zjutraj je bila regija Černigov tarča napada z raketami, od katerih jih je 20 bilo izstreljenih z ozemlja Belorusije, je severno poveljstvo ukrajinske vojske zapisalo na Facebooku in dodalo, da je bila glavna tarča vas Desna, kjer so zadeli infrastrukturo.

O žrtvah za zdaj ne poročajo, prav tako niso navedli, ali je bila prizadeta infrastruktura vojaška ali civilna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rakete iz Belorusije so priletele tudi v regijo Žitomir, kjer je skupno padlo 24 raket, umrl pa je en vojak, je sporočil župan mesta Žitomir Sergej Suhomlin.

Ukrajinski zračni obrambi je na območju regije Hmelnicki uspelo sestreliti dve raketi, v regiji Mikolajev na jugu Ukrajine pa obseg škode in število morebitnih žrtev še ocenjujejo, je dejala tiskovna predstavnica lokalne uprave.

Ukrajinske sile so prav tako danes v bližini mesta Bahmut odbile ruske napade med krajema Volodimirivka in Pokrovsk, skozi katera poteka ključna oskrbovalna pot za mesto Lisičansk, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Rusija namreč zdaj obstreljuje Lisičansk, ki je njena naslednja strateška tarča v prizadevanju za osvojitev Donbasa, po tem ko so se ukrajinske sile pred kratkim po večtedenskih hudih spopadih umaknile iz Severodonecka.

Napadi se dogajajo ravno v času, ko se bosta danes v Sankt Peterburgu sestala ruski predsednik Vladimir Putin in njegov beloruski kolega Aleksander Lukašenko. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa naj bi Belorusijo obiskal v četrtek in petek.

Čeprav Belorusija ni neposredno vpletena v konflikt z Ukrajino, pa so oblasti v Minsku ruski vojski dale na razpolago belorusko ozemlje kot izhodišče za kopenski napad na Kijev. Država, ki jo od leta 1994 vodi Lukašenko, je tudi zato podvržena mnogo sankcijam Zahoda.

12.30 Ukrajinsko tožilstvo zabeležilo skoraj 20 tisoč vojnih zločinov

Ukrajinsko tožilstvo je objavilo nove podatke o domnevnih vojnih zločinih, ki jih je zagrešila Rusija. 

Navedli so, da je bilo zabeleženih 19.530 domnevnih kaznivih dejanj agresije in vojnih zločinov ter 9.678 domnevnih kaznivih dejanj zoper nacionalno varnost. Poleg tega je bilo ubitih 339 otrok.

9.55 Britanski obveščevalci: V vrhovnem poveljstvu ruske vojske veliki pretresi

Pri britanskem obrambnem ministrstvu so objavili novo obveščevalno poročilo o vojni v Ukrajini.

Ukrajina bo verjetno preoblikovala svojo obrambo sektorja Severodoneck-Lisičansk, medtem ko ruske oklepne enote še naprej napredujejo na južnem robu sektorja, piše v poročilu.

Obrambno ministrstvo tudi trdi, da so se od začetka junija v najvišjem poveljstvu ruske vojske zgodili veliki pretresi, zaradi katerih so odstavili poveljnika zračno-desantnih sil (VDV), generalpodpolkovnika Andreja Serdjukova in poveljnika skupine Južne armade (SGF) generala Aleksandra Dvornikova. Britanska obveščevalna služba še navaja, da je bil zadnji v nekem trenutku verjetno generalni operativni poveljnik invazij.

Poveljstvo SGF naj bi nato prevzel generalpolkovnik Sergej Surovikin, saj ima SGF še naprej pomembno vlogo med ruskimi silami, ki vodijo ofenzivo v Donbasu. Surovikinovo več kot 30-letno kariero so zaznamovale obtožbe o korupciji in brutalnosti, še poroča britansko obrambno ministrstvo.

9.40 Rusi raketirali vojaški objekt 

V ruskem raketnem napadu na vojaški objekt Javoriv na zahodu Ukrajine so poškodovane najmanj štiri osebe, je v videu sporočil guverner Lvova Maksim Kozicki.

Kozicki je dejal, da so iz Črnega morja izstrelili šest raket, od katerih so štiri zadele bazo, dve pa so Ukrajinci prestregli in uničili, preden sta zadeli tarčo, poroča Reuters. V napadu na vojaško akademijo v bližini Javoriva je marca umrlo 35 ljudi, najmanj 130 je bilo ranjenih, še poročajo ukrajinski uradniki.

8.00 G7 napoveduje nove sankcije proti Rusiji

Nemčija bo od nedelje do torka gostila vrh skupine sedmih gospodarsko najrazvitejših držav (G7), ki bo po vrhu EU ta teden še eno srečanje voditeljev pred vrhom zveze Nata v Madridu. Po napovedih gostitelja, nemškega kanclerja Olafa Scholza, bo vrh G7 močan signal svetu, da se "naše demokracije zavedajo naše skupne globalne odgovornosti".

Srečanje bo po napovedih iz Berlina potekalo v luči vojne v Ukrajini. Voditelji naj bi sprejeli nov paket sankcij proti Rusiji, govorili pa naj bi tudi o njihovem vplivu na svetovno gospodarstvo, predvsem zaradi rastočih cen goriva in hrane, napovedujejo v Berlinu.

Tudi v Washingtonu napovedujejo stopnjevanje pritiska na Rusijo. "Kako lahko čim bolj prizadenemo Putinov režim? Kako zmanjšati povratne učinke v preostalem svetu? Mislim, da bo razprava o energetskih trgih in izzivih na energetskem trgu potekala v tej smeri," je v sredo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP in nemške dpa dejal neimenovani predstavnik Bele hiše.

Ameriški predsednik Joe Biden bo v Nemčijo odpotoval v nedeljo in tam ostal do konca srečanja, nato pa bo odpotoval v Madrid na vrh zveze Nato, ki bo 29. in 30. junija. ZDA so Ukrajini od začetka ruske invazije namenile že 5,6 milijarde dolarjev pomoči v obliki orožja in opreme, ameriški kongres pa je od februarja do danes odobril že dva paketa nujnih sredstev, povezanih z vojno, ki sta skupaj navrgla več kot 53 milijard dolarjev, navaja dpa.

V Washingtonu so prav tako potrdili, da se bo obeh srečanj, tako vrha G7 kot vrha Nata, prek videokonference udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Pred nedeljskim začetkom vrha skupine sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav (G7) so napovedani množični protesti, predvsem za okrepitev boja proti podnebnim spremembam in boja proti lakoti in revščini v svetu.

Fotogalerija
1
 / 7
G7 je politični forum, ki ga tvori sedem gospodarsko najmočnejših držav sveta – Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, ZDA in Velika Britanija –, medtem ko ima EU poseben status. Kot povabljenke se bodo letošnjega srečanja udeležile tudi Argentina, Indija, Indonezija, Senegal, Južna Afrika in Ukrajina.

7.00 Vsaj desetletje za obnovo pristanišč 

Ukrajina bi potrebovala desetletje, da obnovi infrastrukturo svojih črnomorskih pristanišč, katerih ruska blokada preprečuje svetovni izvoz žita, meni namestnik ukrajinskega ministra za kmetijstvo. "Za alternativne poti bi bilo potrebnih deset let naložb, da bi poskusili zgraditi potrebno infrastrukturo, ki bi nadomestila to infrastrukturo pristanišča v Črnem morju, ki smo jo gradili približno 20 let, od leta 2000," je v petek dejal Taras Visocki.

6.30 V Črnem morju več kot tri tisoč mrtvih delfinov 

Po podatkih ukrajinskih znanstvenikov, ki delajo v rezervatu Tuzlovsky Lymans, nacionalnem naravnem parku, je zaradi ruske invazije na Ukrajino v Črnem morju umrlo že več kot tri tisoč delfinov. Nexta poroča, da jim delovanje sonarjev in eksplozije onemogočajo iskanje hrane. Več mrtvih delfinov so našli tudi na obalah Bolgarije in Romunije.

6.00 Odkrili rusko vohunsko mrežo, vpleten ukrajinski poslanec  

Iz glavne ukrajinske domače varnostne agencije so v petek sporočili, da so odkrili rusko vohunsko mrežo, v katero je vpleten ukrajinski poslanec Andrij Derkač, ki so ga ZDA pred tem obtožile, da je ruski agent, poroča The Guardian.

Služba državne varnosti (SBU) navaja, da je Derkač vzpostavil mrežo zasebnih varnostnih podjetij, ki bi jih uporabili za olajšanje in podporo pri vstopu ruskih enot v mesta med invazijo 24. februarja.

Podpis koalicijske pogodbe. Robert Golob, Tanja Fajon, Luka Mesec.
Novice Strateški svet enotno za čimprejšnje končanje vojne v Ukrajini
Tomaž Kladnik
Novice "Bitke za naše demokratične vrednote in svobodno življenje se tokrat bijejo v Ukrajini"
Plin Ruisija
Novice Šef agencije za energijo: Evropejci, takoj se pripravite. To je šele začetek.
Slavoj Žižek
Novice Slavoj Žižek: To je bližnjica do katastrofe
Seja vlade. tanja fajon.
Novice Fajonova v pogovoru s Kulebo napovedala obisk v Kijevu
rusija ruska vojska
Novice Britanski general svojim vojakom: Pripravite se na kopenski spopad s Putinovo vojsko
Ukrajina vojska
Novice Rusi: v Ukrajini smo ubili 74 hrvaških plačancev, hrvaški minister ne ve nič