Zasebne vojske in plačanci

Rusija se bo v kratkem pridružila državam, kjer so dovoljene zasebne vojaške organizacije, in tako stopila na sivo področje novodobnih plačancev. Od leta 2001 so namreč s konvencijo Združenih narodov vojaški plačanci prepovedani in ne smejo delovati na vojnih območjih. Tehnično sicer obstaja razlika med plačanci in zasebnimi vojaškimi organizacijami, a meja med prvimi in drugimi je tanka. Pravna razlika med terminoma je, da plačanci sodelujejo v bojih, uslužbenci zasebnih vojaških organizacij pa ponujajo logistično pomoč, skrbijo za urjenje in varovanje ter ne smejo sodelovati v oboroženem spopadu.

Da so zasebne vojaške organizacije sivo področje, kaže tudi podatek, da Združene države Amerike in Velika Britanija nista podpisnici konvencije Združenih narodov. Ni treba poudarjati, da imajo prav podjetja iz teh dveh držav največji delež na svetovnem trgu zasebnih vojaških organizacij.

Rusi bi radi razbili zahodni monopol Tradicija "vojaških svetovalcev" je sicer v Rusiji prisotna še iz sovjetskih časov, ko so vojaški profesionalci delovali po svetu od Kube do Vietnama in poučevali, kako se uporablja kalašnikovke v boju proti sovražnikom proletariata.

Vladimir Putin si že od leta 2012 prizadeva, da bi sprejeli zakon, ki bi dovoljeval zasebne vojaške organizacije. Želi si namreč razbiti monopol, ki ga imajo na tem področju zahodna podjetja, meni pa tudi, da bi si lahko ruske zasebne vojaške organizacije zagotovile velik delež svetovnega trga tovrstnih storitev, ki ga ocenjujejo na okoli 350 milijard dolarjev letno.

Na svetu so trenutno registrirane 703 zasebne vojaške organizacije. Med njimi imajo največja ameriška in britanska podjetja kar 75-odstotni delež trga. V Rusiji po podatkih St. Petersburg Timesa obstaja nekaj zasebnih vojaških organizacij, med njimi je največja Antiterror, trenutno pa delujejo na sivem zakonskem področju in čakajo na legalizacijo svoje dejavnosti.

"Alternativno reševanje oboroženih spopadov zunaj Rusije" Eden od razlogov, zakaj Putin tako podpira zakon, je tudi, da bi ta poleg vojaškega svetovanja, varovanja in razminiranja zasebnim vojaškim organizacijam dovoljeval tudi ponujanje "alternativnih oblik reševanja oboroženih spopadov zunaj Rusije". To pomeni, da bi jih lahko z blagoslovom Kremlja poslali v Ukrajino, ne da bi bila pri tem uradno vpletena ruska vojska. Tudi na Krimu bi lahko zasebne vojaške organizacije legitimno prevzele naloge, ki so jih do zdaj opravljale enote "prijaznih mož", kakor so poimenovali paravojaške enote, ki so sodelovale pri priključitvi Krima.

Ena od nalog, pri katerih bi lahko sodelovale zasebne vojaške organizacije, je gotovo varovanje mednarodnih projektov, kot sta Gazprom in Rusal. Obe podjetji zdaj za to najemata zahodne zasebne vojaške organizacije. Prav tako bi lahko skrbeli za logistično podporo mirovnih operacij Združenih narodov. Rusija je bila nekoč že med državami, ki so imele z Združenimi narodi največ logističnih pogodb. Kot tretje področje omenjajo pomoč državam, ki niso vezane na Zahod, na primer nekatere afriške in latinskoameriške države, ki bi jim ruske zasebne organizacije ponudile alternativo ameriškim.

V Iraku pobijali civiliste Zasebne vojaške organizacije sicer nimajo prav čistega imena. Zloglasne so postale v iraški vojni, ko je izbruhnila afera Blackwater. To podjetje je namreč leta 2007 od ameriške vlade prejelo za milijardo dolarjev plačil za pogodbe v Iraku. Združene države na veliko uporabljajo storitve zasebnih vojaških organizacij, saj je finančno za njih to ugodnejše kot plačevanje dosmrtnih ugodnosti navadnim vojakom.

Toda med delovanjem v Iraku so uslužbenci Blackwaterja prestopili mejo in se – vsaj enkrat – vpletli v bojevanje. Še huje – na bagdadskem križišču ob trgu Nisour so postrelili 17 in ranili 20 civilistov. Lani so bili štirje nekdanji varnostniki Blackwaterja obsojeni za ta napad. To je neverjeten precedens: kadar so ameriške zasebne vojaške organizacije vpletene v incidente, se to navadno ne konča na sodišču. Ironija je tudi, da se je podjetje preimenovalo v Academi in da še vedno sodeluje z ameriško vlado. V času predsednika Obame je dobilo 250 milijonov dolarjev vredno pogodbo za zagotavljanje storitev za Cio, leta 2013 pa še skoraj sto milijonov dolarjev vreden posel za State Department.

V Bosni vodili javne hiše Tudi ena največjih zasebnih vojaških organizacij DynCorp International, ki ima letno tri milijarde dolarjev prihodkov, je bila leta 1999 vpletena v afero v Bosni. Dva zaposlena v podjetju sta korporacijo obtožila, da so v Bosni njeni zaposleni vodili javne hiše, mladoletnice silili v spolne odnose in sodelovali pri trgovini z ljudmi. Podjetje je sicer odpustilo pet zaposlenih zaradi "nedovoljene dejavnosti", a proti njim niso vložili obtožnic. Kathryn Bolkovac, ki je podjetje prijavila, so odpustili, a jih je tožila in tožbo dobila. Prav tako je o dogajanju napisala knjigo, po kateri so posneli film.

Organizacija DynCorp, ki je leta 2007 od ameriške vlade dobila 1,3 milijarde dolarjev vredno pogodbo za urjenje iraških policistov, je bila po poročanju New York Timesa osumljena tudi neavtorizirane porabe denarja. Ameriška vlada je pozneje priznala, da so projekt res vodili tako, da je nemogoče ugotoviti, kako je bil denar porabljen.

Prav tako naj bi bilo prav to podjetje tisto, ki je zagotovilo prevoz zapornikov na skrivne lokacije zaporov Cie.

Najemajo jih tudi Združeni narodi Ironija pa je tudi to, da je prav DynCorp eno izmed podjetij, ki jih za logistične potrebe mirovnih sil najemajo Združeni narodi. In to čeprav je bilo podjetje eno izmed petih, ki so jih osumili, da zaposlujejo plačance. Leta 2007 so namreč Združeni narodi izvedli dveletno študijo zasebnih vojaških organizacij in ugotovili, da je to "nova oblika plačancev, saj zasebni pogodbeniki opravljajo vojaške dolžnosti". Po navedbah medijev je vseh pet zasebnih vojaških organizacij sodelovalo v vojnih aktivnostih v različnih delih sveta.

Združeni narodi so sicer predpisali, da morajo vse zasebne vojaške organizacije podpisati poseben globalni etični kodeks, ki pa jih v resnici ne zavezuje k ničemur, zato pripravljajo posebno konvencijo o zasebnih vojaških organizacijah.

Prav Združeni narodi pa so eden večjih najemnikov njihovih storitev. Po poročanju Huffington Posta so leta 2010 podpisali za 76 milijonov dolarjev pogodb za njihove storitve, kar je 73 odstotkov več kot leto prej. "Glede na številna poročila o resnih nepravilnostih v teh organizacijah se postavlja vprašanje, ali so pravi partnerji Združenih narodov v zahtevnih nalogah zagotavljanja miru," je v poročilu Global Policy Foruma zapisal raziskovalec Lou Pingeot.

Podjetja pa so sodelovanje z Združenimi narodi nemudoma uporabila za pozitivni PR, saj v opisih svojega delovanje navajajo tudi termine, kot so "mirovne operacije in obnova po koncu nemirov".

V novi konvenciji Združenih narodov naj bi bilo zapisano, da je država, v kateri je bila zasebna vojaška organizacija registrirana, odgovorna za njeno delovanje. S tem bi lahko spremenili nadzor nad organizacijami. A konvencije ne bodo sprejeli vsaj še nekaj let, do takrat pa bodo nevidni vojaki, kot jih imenujejo, delovali na sivem področju zakonitosti.