SiolNET. Novice Svet
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj si Nemci lahko privoščijo milijardne naložbe, Slovenci pa ne

4

termometer

 | Foto:
Nemčija bo za okrepitev pešajoče gospodarske rasti do leta 2018 za naložbe namenila še dodatnih deset milijard evrov. Lahko svoj lonček pristavi tudi slovensko gospodarstvo?

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble (CDU) je zatrdil, da se zaradi novih naložb država ne bo dodatno zadolževala. Zaradi povečanih naložb bo težje doseči zastavljeni cilj velike črno-rdeče koalicije: da bo proračun za leto 2015 prvič po letu 1969 brez primanjkljaja. Kljub temu je nemški finančni minister prepričan, da jim bo to uspelo.

Za katere naložbe bodo šle milijarde evrov? Ni še natančno določeno, za katere naložbe bo šel dodatni denar. Kot je napovedal Schäuble, se bo to določilo v pogovorih z gospodarskim ministrstvom, šlo pa naj bi za naložbe, ki bodo imele čim večji učinek in bodo omogočale nadaljnje naložbe.

Dodatne milijarde za naložbe niso presenečenje. Napovedal jih je že prihod ekonomista Marcela Fratzscherja za svetovalca socialdemokratskega ministra za gospodarstvo Sigmarja Gabriela. Predlogi za večje naložbe v Nemčiji Fratszcher, ki vodi nemški inštitut za gospodarske raziskave (DIW), je velik zagovornik povečanja naložb v Nemčiji (obnova infrastruktura …). Že pred leti pa je večje naložbe v Nemčiji, ki zadnja leta podira izvozne rekorde, predlagal tudi najbolj znani nemški ekonomist Hans-Werner Sinn.

Kakšen učinek bodo imele dodatne naložbe za slovensko gospodarstvo? Kot pravi Samo Kupljen, direktor Bauhausa in član upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice (ta združuje nemška podjetja v Sloveniji in podjetja, ki sodelujejo z nemškim gospodarstvom), je vse odvisno od tega, kakšne bodo te naložbe.

Slovenija bo imela posredne koristi Sam ni prepričan, da bodo lahko slovenska podjetja neposredno sodelovala pri naložbah, pri gradbenih projektih mogoče v sami fazi inženiringa, pri sami izvedbi pa ne.

Kljub temu bo imela Slovenija posredne koristi. Zaradi večjih naložb bo namreč raslo domače povpraševanje v Nemčiji, kar bo koristilo tudi Sloveniji in slovenskim podjetjem – na primer podjetjem iz avtomobilske industrije.

Slovenska industrija dobavlja Nemčiji polizdelke S Kupljenom se strinja ekonomist Anže Burger, ki je prepričan, da bodo imele dodatne naložbe zagotovo pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo, glede na to, da je slovenski izvozni sektor v veliki meri usmerjen na nemški trg.

"Vsako dodatno povpraševanje v Nemčiji se delno prelije tudi v dodatno povpraševanje po slovenskih izdelkih, ker je naša industrija v glavnem dobaviteljica polizdelkov za nemško industrijo končnih izdelkov," pojasnjuje ekonomist.

V gradbeništvu Slovenija ne bo imela velikih koristi Je pa veliko odvisno od tega, v katerem sektorju bodo te dodatne fiskalne spodbude. Če bo to sektor gradbeništva, bo Slovenija verjetno imela manj od tega, saj bodo tukaj v prvi vrsti lokalni, nemški izvajalci oziroma dobavitelji. Če pa bodo v prihodnosti kakšne širše naložbe, kjer bo tudi Slovenija v verigi dodane vrednosti in bo lahko proizvajala dodatne proizvode ali investicijske materiale, bo več preliva tudi v Slovenijo.

Slovenija si ne more privoščiti podobnega spodbujanja gospodarstva Bi lahko podoben investicijski načrt izpeljali tudi v Sloveniji? Kot vemo, ima slovenska državna blagajna primanjkljaj, medtem ko je imela nemška državna blagajna v prvi polovici letošnjega leta 16,1 milijarde evrov presežka, kar je prvič po letu 1991.

Kupljen in Burger sta skeptična. "Nemci si lahko to privoščijo," poudarja direktor Bauhausa. Prvič, ker imajo denar. Drugič, ker se lahko zadolžijo po nižji obrestni meri kot mi. In tretjič, ker lahko lažje dobijo denar na trgu kot Slovenija.

Slovenija vlagala denar v napačne namene Kot pravi Burger, se Slovenija trenutno ne more lotiti podobnega projekta kot Nemčija, in sicer zato, ker je že na zgornji meje vzdržne zadolženosti.

"Mi smo svoj fiskalni moment že zamudili oziroma ga zapravili za napačne namene. Pahorjeva vlada je ogromne fiskalne spodbude v glavnem namenila za vzdrževanje previsoke mase plač v javnem sektorju in za projekte, ki se niso izkazali za najbolj donosne, kot so Teš 6 in drugi. Nimamo več fiskalnega prostora za takšne nemške ukrepe."

Koristno in nekoristno proračunsko spodbujanje gospodarstva Burger je sicer skeptičen glede učinkovitosti fiskalne oziroma proračunske politike nasploh. Meni, da je fiskalna politika učinkovita le pri projektih, ki pomagajo vzdrževati ključne funkcije države, na primer osnovna infrastruktura.

Če se ti projekti premaknejo iz prihodnjih obdobij v trenutno krizno obdobje, da se torej pospeši neke projekte, ki bi bili tako ali tako narejeni v okviru države. Primer so vzdrževalna dela na cestah.

Zakaj so veliki umetni projekti škodljivi "Ni težav, če se na začetku krize pospeši sredstva za vzdrževanje cest. To bi tako ali tako morali opraviti. Imam pa velike pomisleke glede velikih umetnih projektov, ki imajo samo kratkoročne nominalne učinke, dolgoročni realni fiskalni učinek pa je enak nič."

Vsi se osredotočajo na nominalni fiskalni učinek, ki je zagotovo pozitiven. Vendar je to samo kratkoročni učinek, na srednji rok pa je realni učinek pri takšnih naložbah negativen, še opozarja Burger.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin