SiolNET. Novice Svet
5,45

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj je na pragu EU skoraj prišlo do vojaškega konflikta?

5,45

termometer

Recep Tayyip Erdogan
Strokovnjak za mednarodne odnose Bogomil Ferfila pojasnjuje, da so odnosi med Turčijo in Grčijo vedno bili in so še vedno precej zaostreni. Na fotografiji turški predsednik Erdogan. Foto: Reuters

Odnosi med Turčijo in Grčijo so bili in so še vedno precej zaostreni, vendar pa se strasti po eskalaciji ponavadi hitro umirijo, torkovo dogajanje v Vzhodnem Sredozemlju, kjer naj bi skoraj prišlo do oboroženega spopada med turško in grško vojno mornarico, pravi strokovnjak za mednarodne odnose Bogomil Ferfila. Kot meni znani politolog, je pri omenjenem sporu verjetno res posredovala nemška kanclerka Angela Merkel, ki je po njegovih besedah tista političarka, ki na mednarodnem parketu ponavadi "umirja žogo in hladi vroče glave".

V Vzhodnem Sredozemlju je v torek skoraj prišlo do vojaškega spopada. Glavni akterki spora sta bili Turčija in Grčija, jabolko spora pa je bila napoved Turčije, da bo v morju v bližini grškega otoka Kastellorizo, ki leži le lučaj stran od turške južne obale, poslala ladjo, ki bo poskusno vrtala in iskala nafto. Turčija je zatrdila, da bo omenjena raziskovalna ladja nafto iskala samo znotraj njene celinske police, vendar je njena napoved v Grčiji sprožila veliko razburjenje. Atene so turško akcijo označile za nezakonito.

Po poročanju BBC je bila omenjena turška ladja še v sredo zasidrana v Antalyji, vendar pa so po neuradnih informacijah v torek na območje prej omenjenega grškega otoka plule turške bojne ladje. V polni bojni pripravljenosti naj bi bila tudi grška vojna mornarica. Razmere so bile očitno izjemno napete, nobena od sprtih strani pa ni bila pripravljena popuščati.

morje nevihta dež Novice Ste na Hrvaškem? Preverite, za kateri del je izdano rdeče opozorilo

Nemški mediji: Merklova preprečila vojaški spopad v Mediteranu

Po poročanju nemškega tabloida Bild je v sporu med Atenami in Ankaro na koncu morala posredovati nemška kanclerka Angela Merkel, ki je govorila tako z grškim premierjem Kyriakosom Mitsotakisom kot tudi s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Turčija je nato vendarle popustila in z območja umaknila večino svojih ladij.

Grčija poudarja, da Turčija namerava črpati nafto in zemeljski plin na morskem dnu, ki je pravzaprav del kontinentalne police otoka Kastellorizo. Turčija poudarja, da to ne drži. Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je tako prejšnji mesec dejal, da otoki, ki ležijo tako stran od grške celine in tako blizu Turčije, preprosto ne morejo biti grška kontinentalna polica.

Do skorajšnjega vojaškega konflikta med Grčijo in Turčijo bi v torek lahko prišlo pri grškem otoku Kastellorizo. Do skorajšnjega vojaškega konflikta med Grčijo in Turčijo bi v torek lahko prišlo pri grškem otoku Kastellorizo. Foto: Getty Images

Strokovnjak za mednarodne odnose Bogomil Ferfila pojasnjuje, da so odnosi med Grčijo in Turčijo vedno bili in so še vedno precej zaostreni. "Grčija je bila prva država, ki se je s pomočjo zahodnih držav osvobodila izpod jarma Otomanskega cesarstva, ki je nato razpadlo. Razmere so se potem leta 1974 zaostrile na Cipru, ki je še vedno razdeljen na grški in turški del otoka. Na Cipru so potem odkrili nahajališča nafte in zemeljskega plina, ker pa vprašanje Cipra ni rešeno, je seveda odprto tudi vprašanje, kako se podmorska polica Cipra deli med grškim in turškim delom otoka," poudarja Ferfila.

Nemški mediji poročajo, da je nemška kanclerka Angela Merkel preprečila oborožen spopad med Turčijo in Grčijo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan naj bi po posredovanju Merklove popustil. Nemški mediji poročajo, da je nemška kanclerka Angela Merkel preprečila oborožen spopad med Turčijo in Grčijo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan naj bi po posredovanju Merklove popustil. Foto: Reuters

"Ko ena ali druga stran pošlje na neko območje neko raziskovalno ladjo, hitro pride do napetosti, a se strasti potem vedno umirijo. Tu res ponavadi posreduje Merklova, ki je edina oseba, ki stvari lahko umiri, saj je francoski predsednik Emmaneul Macron eden od glavnih nasprotnikov vstopa Turčije v EU. Pri zadnjem sporu je takoj izdal progrško stališče in s tem zgolj podžgal napetosti. Merklova pa je na drugi strani tista, ki umirja žogo in hladi vroče glave," meni Ferfila.

Arktika Novice Tiha bitka na skrajnem severu, ki bo spremenila zemljevid sveta

Spor zaradi zemeljskega plina in nafte v morju okoli Cipra

Tako Grčija kot Turčija sta članici zveze Nato, vendar pa sta državi na nasprotnih straneh, ko gre za odkrivanje in izkoriščanje energetskih virov v Vzhodnem Sredozemlju. Po poročanju BBC so bile namreč pri Cipru v zadnjih letih odkrite velike zaloge zemeljskega plina. Ciprska vlada se z namenom izkoriščanja omenjenih naravnih virov povezuje z Grčijo, Izraelom in Egiptom, medtem ko je Turčija že lani začela vrtati nafto in plin v morju zahodno od Cipra.

Omenjeni otok je od leta 1974 razdeljen na dva dela, pri čemer severni del, ki ga obvladuje Turčija, mednarodno priznava samo uradna Ankara. Obletnico razdelitve otoka so v Turčiji obeležili ta teden, Ankara pa vedno poudarja, da bi morali biti naravni viri, ki jih ponuja otok, pravično razdeljeni. Novembra lani je tako Turčija podpisala sporazum z Libijo, s katero je ustanovila ekonomsko območje od turške južne obale do severovzhodne libijske obale.

Ograja, ki označuje mejo med Republiko Ciper in turško republiko Severni Ciper, na plaži v mestu Famagusta. Ograja, ki označuje mejo med Republiko Ciper in turško republiko Severni Ciper, na plaži v mestu Famagusta. Foto: Reuters

Ta poteza je naletela na jezo v Egiptu in Atenah. Grčija je denimo poudarila, da je Turčija pri omenjenem sporazumu spregledala Kreto, ki leži na omenjenem območju. Ob tem velja omeniti, da je turška nafta družba Petroleum že dobila dovoljenje za črpanje nafte in zemeljskega plina v morju v neposredni bližini Rodosa in Krete.

Ko gre za prihodnost Cipra, Ferfila poudarja, da je dejstvo, da ima vse niti v rokah grški Ciper, kar seveda ne ustreza Turkom na severu otoka in v Turčiji. "Vojna se je v veliki meri začela takrat, ko je bil v Grčiji na oblasti vojaški režim. V skladu s trdo politiko je ta začel stiskati severni del, ga verjetno celo napadel, potem pa je Turčija vstopila v vojno. Potem se najprej ena, nato druga stran nista hoteli pogajati o združitvi. Potem je EU priznala samo grški del Cipra, zdaj pa Bruselj ne more pritiskati na Ciper. Je pa situacija na severu otoka nevzdržna," opozarja strokovnjak za mednarodne odnose.

Hagija Sofija Novice Papeža prizadela odločitev Ankare o Hagiji Sofiji

Kritike zaradi spremembe Hagije Sofije v mošejo

Odnosi med Grčijo in Turčijo so napeti tudi zaradi nezakonitih migracij, v zadnjem času pa tudi zato, ker je Turčija znamenito Hagijo Sofijo iz muzeja spremenila nazaj v mošejo. 1.500 let stara mošeja, ki so jo leta 537 zgradili kot katedralo grške pravoslavne cerkve in ki je del Unescove svetovne dediščine, tako danes spet odpira svoja vrata za petkove molitve muslimanskih vernikov.

Spomnimo, turško vrhovno upravno sodišče je v začetku tega meseca Hagiji Sofiji odvzelo status muzeja, ki ga je dobila leta 1934. Svojo odločitev je sodišče utemeljilo z razlago, da se pravno gledano zgradba lahko uporablja zgolj in samo kot mošeja. "Muslimani so navdušeni, vsak želi biti prisoten pri odprtju," je v četrtek zvečer dejal istanbulski guverner Ali Yerlikaya.

Odločitev Turčije glede spremenjenega statusa Hagije Sofije je po svetu sprožila nemalo kritik. Odločitev Turčije glede spremenjenega statusa Hagije Sofije je po svetu sprožila nemalo kritik. Foto: Reuters

Odločitev Turčije glede spremenjenega statusa Hagije Sofije je po svetu sprožila nemalo kritik. Papež Frančišek je dejal, da zaradi Hagije Sofije "čuti veliko bolečino", istanbulski ekumenski patriarh Bartolomej I. pa je posvaril, da bo sprememba "razočarala na milijone kristjanov". Ekumenski svet cerkva, ki vključuje 350 cerkev, je pozval Turčijo, naj bo odločitev sodišča razveljavljena.

Kljub statusu mošeje bo Hagija Sofija ali Cerkev svete Božje modrosti, ki velja za eno od glavnih znamenitosti v Istanbulu in jo vsako leto jo obišče več kot 3,7 milijona obiskovalcev, še naprej odprta tudi za vernike drugih religij in obiskovalce. Ferfila v luči nedavne spremembe statusa Hagije Sofije poudarja, da se islamizacija v Turčiji povečuje ter da Erdogan in druge verske stranke očitno igrajo na čustva vernikov.

Vprašanje, ki se pojavlja, je, kaj bodo v mošeji storili s krščanskimi ikonami, simboli in mozaiki. Na fotografiji je mozaik, ki v Hagiji Sofiji prikazuje Devico Marijo in Jezusa. Vprašanje, ki se pojavlja, je, kaj bodo v mošeji storili s krščanskimi ikonami, simboli in mozaiki. Na fotografiji je mozaik, ki v Hagiji Sofiji prikazuje Devico Marijo in Jezusa. Foto: Reuters

Ob tem opozarja, da je Turčija še vedno najbolj demokratična muslimanska država, kjer opozicijske stranke kljub nekaterim omejitvam vendarle lahko delujejo. "Člani opozicije lahko Erdogana mirno označijo za tirana ali morilca, medtem ko bi bili v kateri od arabskih držav zaradi tega usmrčeni. Res je, da aktualna oblast deloma avtoritarno omejuje opozicijo, vendar pa ta kljub temu lahko deluje," pojasnjuje Ferfila.

V Hagiji Sofiji danes spet petkova molitev

V Istanbulu danes potekajo slovesnosti ob ponovnem odprtju Hagije Sofije kot mošeje. Pred stavbo nekdanjega muzeja se je že pred začetkom petkove molitve zbralo več sto muslimanskih vernikov. V spremstvu verskih voditeljev in članov turške vlade je prispel tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Pristojne oblasti so vernike pozvale, naj si zaradi epidemije covid-19 nadenejo zaščitne maske in spoštujejo priporočeno medsebojno razdaljo. Masko je nosil tudi Erdogan.

Številni verniki so pred današnjo molitvijo pred mošejo že prenočili v šotorih. Prav tako so v bližini mošeje že od četrtka zvečer številne ceste zaprte za promet. Za varnost ob današnji molitvi naj bi skrbelo več kot dvajset tisoč policistov. Na stavbi visi zeleni znak, na katerem je z zlatimi črkami v turškem, arabskem in angleškem jeziku zapisano Hagija Sofija, velika mošeja. Na tla so položili svetlo turkizno preprogo. Izobesili so tudi bele zavese, ki v času molitve prekrivajo mozaik Device Marije z Jezusom in ostale krščanske simbole, poroča STA.

Hagija Sofija ali Cerkev svete Božje modrosti je bila leta 537 zgrajena kot katedrala grške pravoslavne cerkve. V 13. stoletju je bila nekaj časa rimskokatoliška katedrala, nato je bila spet grška pravoslavna katedrala. Potem ko so leta 1453 takratni Konstantinopel zavzeli Turki, je Hagija Sofija postala mošeja. Turki so stolnici dodali štiri minarete, krščanske ikone in zlate mozaike pa so prekrili s paneli arabske religiozne kaligrafije. Leta 1934 je prvi turški predsednik in ustanovitelj moderne Turčije Mustafa Kemal Atatürk mošejo v svojem duhu sekularizacije države spremenil v muzej.

Strožji nadzor vlade nad družbenimi omrežji

Medtem Turčija načrtuje tudi več nadzora nad družbenimi omrežji. Erdogan je novico o tej nameri sporočil v začetku tega meseca, ko naj bi nekateri uporabniki družbenega omrežja Twitter žalili njegovo hčer Esro Albayrak in njegovega zeta, turškega finančnega ministra Berata Albayraka, potem ko sta sporočila, da sta postala starša četrtega otroka. V zvezi z domnevnimi žalitvami je turška policija do zaslišanja pridržala enajst ljudi.

Erdoganova stranka AKP je nato v parlament vložila osnutek zakona, po katerem bi turška vlada lahko strožje nadzirala družbena omrežja. Glede na napovedane zakonske spremembe, ki se jim obeta podpora, bodo morala družbena omrežja z več kot milijon dnevnih uporabnikov v Turčiji, denimo Twitter, Facebook in YouTube, zagotoviti svojo formalno prisotnost v državi ali pa imenovati zastopnika, ki bo v Turčiji odgovoren za pravne in davčne zadeve.

V Turčiji so se za več nadzora odločili potem, ko naj bi nekateri uporabniki družbenega omrežja Twitter žalili Erdoganovo hčer Esro Albayrak in Erdoganovega zeta, turškega finančnega ministra Berata Albayraka. V Turčiji so se za več nadzora odločili potem, ko naj bi nekateri uporabniki družbenega omrežja Twitter žalili Erdoganovo hčer Esro Albayrak in Erdoganovega zeta, turškega finančnega ministra Berata Albayraka. Foto: Reuters

Predstavniki ali zastopniki družbenih omrežij se bodo morali v 48 urah od objave odzvati na morebitne pritožbe glede kršenja osebnih pravic in pravice do zasebnosti. Če družbena omrežja tega ne bodo storila, se bodo soočila z visokimi globami, turška vlada pa bo lahko omejila njihovo delovanje. Napovedanim spremembam nasprotuje turška opozicija, ki meni, da bo to v državi vodilo do še večje stopnje cenzure, poroča Al Jazeera.

V Turčiji je namreč že zdaj blokiranih na tisoče spletnih strani. Vlada je januarja po več kot dveh letih le ukinila prepoved Wikipedie, saj je turško ustavno sodišče prepoved razglasilo za protiustavno. Dostop do spletne enciklopedije so v Turčiji zadržali po tem, ko je Wikipedia zavrnila zahtevo, da odstrani vsebine, ki se turški vladi zdijo žaljive. V preteklosti je turška vlada sicer že prepovedala tudi YouTube in Twitter. Po podatkih turške zveze novinarjev je v državi trenutno za zapahi najmanj 76 novinarjev in drugih medijskih ustvarjalcev.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 14
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin