Ponedeljek, 17. 6. 2024, 11.36
5 mesecev, 1 teden
Von der Leynova naj bi skušala odložiti poročilo Evropske unije in pridobiti podporo Melonijeve
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,76
Ker si Ursula Von der Leynova želi pri boju za nov mandat na čelu Evropske komisije tudi podporo italijanske premierke Giorgie Meloni, naj bi si prizadevala upočasniti potrjevanje uradnega poročila Evropske unije, ki graja Italijo zaradi krčenja medijskih svoboščin.
Voditelji držav članic EU se bodo danes v Bruslju sestali na prvih neformalnih pogovorih o razdelitvi vodilnih položajev v evropskih institucijah. Po informacijah, ki so prišle v javnost, naj bi Komisijo še naprej vodila Ursula von der Leyen iz EPP, vodenje Evropskega sveta naj bi prevzel nekdanji portugalski premier iz vrst S&D Antonio Costa, nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU pa naj bi postala estonska liberalna premierka Kaja Kallas. Von der Leynova si, kot poroča Politico, pri boju za nov mandat na čelu Komisije želi tudi podporo italijanske premierke Giorgie Meloni, zato naj bi si prizadevala upočasniti uradno poročilo Evropske unije, ki graja Italijo zaradi krčenja medijskih svoboščin.
Vsi kandidati (za predsednika Evropske komisije, predsednika Evropskega sveta in visokega zunanjepolitičnega predstavnika) potrebujejo podporo kvalificirane večine držav članic. Kvalificirana večina pomeni, da mora za kandidate glasovati najmanj 72 odstotkov članov sveta (vsaj 20 od skupno 27 držav), ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva.
Glasovanje o predsedniku Komisije je lahko že 18. julija
Uradna potrditev kandidatov oziroma kandidatk bo mogoča šele na zasedanju Evropskega sveta čez deset dni – 27. in 28. junija. Postopek se bo nato nadaljeval v Evropskem parlamentu. Ta se bo na prvem plenarnem zasedanju v novem sklicu sestal med 16. in 19. julijem v Strasbourgu. Poslanci bi lahko o predsedniku oziroma predsednici Evropske komisije glasovali 18. julija, vendar bi se lahko po potrebi glasovanje premaknilo tudi na plenarno zasedanje, predvideno za september, piše medij Politico.
Za pridobitev odobritve 720-članskega Evropskega parlamenta mora kandidat prejeti podporo vsaj 361 poslancev. Če kandidat ne doseže zahtevane večine, mora Evropski svet predlagati drugega kandidata.
Volitve predsednika Evropskega parlamenta
Na julijskem plenarnem zasedanju poslanci izvolijo tudi predsednika za mandat dveh let in pol (tj. polovico parlamentarnega mandata), ki ga je mogoče obnoviti. Kandidata lahko nominira politična skupina ali skupina poslancev Evropskega parlamenta, ki predstavlja vsaj eno dvajsetino vseh poslancev Evropskega parlamenta (36 poslancev).
Glasovanje je tajno. Predsednik postane kandidat, ki dobi absolutno večino oddanih glasov. Če nobeden od kandidatov po treh krogih glasovanja ne dobi absolutne večine, evropski poslanci v četrtem krogu izbirajo med dvema vodilnima kandidatoma v tretjem krogu.
Od leta 1987 si vodenje parlamenta praviloma razdelijo EPP in socialisti. Polovico petletnega mandata je predsednik parlamenta konservativec, polovico mandata pa socialist.
Zaslišanje komisarjev
Ko je predsednik Evropske komisije izvoljen, izbere kandidate za komisarje na podlagi nominacij iz vsake države EU in jim dodeli različne politične resorje. Iz vsake države EU je en komisar. Kot je znano, je kandidat za evropskega komisarja iz Slovenije Tomaž Vesel. Pred potrditvijo kandidate za komisarje tudi javno zaslišijo.
Estonska premierka Kaja Kallas, ki prihaja iz vrst liberalcev, naj bi imela največ možnosti, da zasede položaj visoke predstavnice EU za zunanjo in varnostno politiko. Ta položaj ima zdaj španski socialist Josep Borrell.
Po zaključku zaslišanj ima parlament plenarno razpravo, na kateri predsednik Komisije predstavi celotno ekipo komisarjev in njene politične prednostne naloge. Parlament glasuje o tem, ali naj da soglasje k imenovanju izvoljenega predsednika in kandidatov za komisarje. Odločitev se sprejme z večino oddanih glasov.
EPP ima v Evropskem parlamentu 190 poslancev, socialisti, tj. S&D 136 in liberalci 80, skupaj 406. Torej imajo te tri politične skupine dovolj glasov za večino v Evropskem parlamentu.
Nemka želi podporo Italijanke
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi si prizadevala odložiti objavo poročila o stanju pravne države, ki domnevno kritizira Italijo na področju medijev, v želji pridobiti podporo Rima za drugi mandat na čelu komisije, je poročal Politico.
Evropska komisija v poročilu o stanju pravne države v državah članicah opozarja na zatiranje svobode medijev v Italiji, kjer je od leta 2022 na oblasti skrajno desna premierka Giorgia Meloni, je v nedeljo poročal bruseljski spletni portal Politico, ki se pri tem sklicuje na več evropskih uradnikov.
Letno poročilo z oceno, kako članice EU spoštujejo pravno državo, naj bi kolegij komisarjev prvotno obravnaval in predvidoma odobril 3. julija. Vendar pa naj bi bilo to zdaj po poročanju Politica objavljeno šele po imenovanju novega predsednika oziroma predsednice Evropske komisije. To bi se lahko zgodilo najhitreje sredi julija, lahko pa tudi šele septembra.
Po besedah dveh uradnikov je kabinet predsednice von der Leyen zaprosil generalni sekretariat Evropske komisije, naj odloži objavo poročila.
Zamuda je po poročanju Politica nenavadna in za von der Leynovo obstaja tveganje, da se bo zdela politično motivirana, saj predsednica komisije trenutno išče podporo voditeljev EU, med njimi tudi italijanske premierke Meloni, da si zagotovi drugi petletni mandat.
Nekdanjemu socialističnemu portugalskemu premierju Antoniu Costi (na fotografiji) naj bi se nasmihalo vodenje Evropskega sveta. Evropski svet je v zadnjem petletnem mandatu vodil belgijski liberalec Charles Michel.
Glavni govorec Evropske komisije Eric Mamer poročanja Politica in namigovanj o političnih razlogih za morebiten odlog objave poročila danes ni želel komentirati. Pojasnil je le, da bodo poročilo predložili v obravnavo kolegiju komisarjev, ko bo to po njihovem primerno za odobritev.
Ob tem je spomnil, da je bilo v minulih letih poročilo, ki vsebuje poglavja o stanju pravne države v 27 članicah, običajno objavljeno v juliju, enkrat pa celo septembra.
Vendar pa naj poskus odložitve objave poročila ne bi bil povezan samo z Italijo, ampak tudi z drugimi članicami, med drugim Slovaško in Grčijo, še navaja Politico. Ta ob tem spomni, da je v Grčiji na oblasti premier Kiriakos Micotakis, čigar vlada je bila v zadnjem letu in pol vpletena v škandal glede uporabe vohunske programske opreme za nadzor nad političnimi nasprotniki in novinarji v državi.
Micotakis je član Evropske ljudske stranke (EPP), ki ji pripada tudi von der Leyen, in je odločno podprl njeno ponovno imenovanje za predsednico komisije.
Podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova je ta mesec dejala, da Evropska komisija pozorno spremlja "negativne trende" glede svobode medijev v Italiji in drugih državah, tudi na Slovaškem, kjer je vlada premierja Roberta Fica potrdila sporen zakonski predlog, ki predvideva razpustitev javne radiotelevizije.
Vmešavanje italijanske vlade v medije
Vmešavanje italijanske vlade v medije in sodni procesi proti novinarjem so v zadnjih dveh letih postali pogostejši, opozarjajo tiskovna združenja (Melonijeva je premierka postala oktobra 2022). Novinarji italijanske državne radiotelevizije RAI so maja stavkali v znak protesta proti poskusu, da bi RAI "spremenili v glasnika vlade". Evropska komisija je že lani v svojem poročilu o vladavini prava kritizirala Italijo, ker se njen zakon o obrekovanju vse pogosteje uporablja za preganjanje novinarjev.
