Za džihadiste zapor ali rehabilitacija

V začetku decembra je bil 20-letni Nemec obsojen na tri leta in devet mesecev zapora, ker se je bojeval na strani Isisa. Istočasno sta bila v Veliki Britaniji dva nekdanja borca Isisa obsojena na 12 let in osem mesecev zapora, eden pa na štiri leta, ker je sodnik presodil, da ni nevarnosti, da bi lahko izvedel teroristično dejanje. Londonski župan Boris Johnson je v članku za Daily Telegraph zapisal: "Jasno moramo povedati, da bo vsakdo, ki je šel v Sirijo in Irak brez dobrih namenov, ob vrnitvi aretiran."

Strah pred vrnitvijo Po poročanju francoskega Le Figaroja bi se domov radi vrnili tudi številni francoski borci v Isis, zato so navezali stike s francoskimi odvetniki, ki naj bi jim skušali omogočati vrnitev brez aretacije.

"Kaj se bo zgodilo z menoj, če se vrnem v Francijo? Ali obstaja možnost, da se izognem zaporu? Kaj bi moral storiti v zameno?" je zapisal eden izmed njih. Pariški odvetnik, ki zastopa francoske džihadiste, je za portal VICE dejal, da jih je večina prepričanih, da jih bodo francoski obveščevalci mučili in da bodo obsojeni na dosmrtne zaporne kazni. V to so jih prepričali nadrejeni džihadisti.

Vsak deveti nekdanji džihadist je potencialni terorist Poleg Nemčije, Velike Britanije in Francije so vračajoče džihadiste na zaporne kazni obsodili tudi v Belgiji in na Norveškem. Nizozemska jim je popolnoma prepovedala vrnitev, če pa se že vrnejo, so jim zagrozili, da jih bodo obravnavali kot kriminalce.

V državah, kamor se vračajo džihadisti, se po nekaterih podatkih lahko bojijo za varnost. 29-letni nekdanji borec Isisa je recimo ubil štiri ljudi v bruseljskem judovskem muzeju. V študiji iz leta 2013 je norveški raziskovalec Thomas Hegghammer intervjuval 945 džihadistov, ki so se bojevali v Afganistanu ali Bosni. Ugotovil je, da vsaj vsak deveti razmišlja o organiziranju napada na Zahodu. Hegghammer je za New York Times dejal, da je odstotek takih med džihadisti, ki se vračajo iz Sirije, še višji.

Na Danskem namesto v zapor na rehabilitacijo "V drugo državo sem šel, da bi se boril proti krutemu režimu Asada. Seveda bi, če bi me doma vrgli v ječo, razmišljal o maščevanju. Če se to dogaja v Veliki Britaniji, se morajo vprašati, ali niso sami krvi za to, da si ustvarjajo sovražnike," je novinarjem Independenta dejal 25-letni danski gradbenik Mehdi, ki se je vrnil v domovino.

Na Danskem mu ne grozi zapor. Ta država se je namreč odločila, da bo povratnike iz Sirije rehabilitirala. V pionirskem programu borce obravnavajo kot mladostnike, ki si zaslužijo še eno možnost, ne pa kot potencialne teroriste. Po danski zakonodaji sicer vsakogar, ki se vrne iz vrst džihadistov, zaslišijo in preverijo, ali tam ni storil kaznivih dejanj. Če jih je, mu sodijo za konkretna dejanja, ne pa za obtožbo terorizma. Sicer gre v program rehabilitacije.

V programu jim pomagajo, da se ponovno vključijo v šolo, staršem in sorodnikom ponujajo svetovanje, posameznika usmerjajo, da se integrira v družbo. Vsak od povratnikov dobi svojega mentorja, ki med drugim skrbi tudi za to, da dobi drugačno, nemilitantno razlago islama.

Nekoč rehabilitirali desničarje, zdaj džihadiste Program rehabilitacije se je začel leta 2007, in sicer kot pomoč članom skrajno desničarskih skupin, ki so se pojavile v mestu Aarhus. Zdaj, ko je Aarhus mesto z zelo visokim odstotkom borcev v vrstah Isisa, so ga prilagodili vračajočim džihadistom. Po podatkih policije je v Sirijo iz tega mesta od leta 2012 odpotovalo 31 mladih muslimanov, mlajših od 30 let. Od tega jih je bilo pet ubitih, 16 pa se jih je že vrnilo domov.

"Zdi se, da to, kar delamo, deluje," se je pohvalil Jorgen Ilum, šef regionalne policije: "Popolna rehabilitacija povratnikov je sicer težka, saj se nihče med njimi ni vrnil popolnoma normalen. A do zdaj se nihče od njih po vrnitvi ni zatekel k nasilju."

Seveda pa se s tem, da je danski model rehabilitacije primeren, ne strinjajo vsi. "Celoten projekt v Aarhusu je zgrešen. Te ljudi celo nagrajuje, mi pa smo v spopadu civilizacij," je prepričana Marie Krarup, poslanka Danske ljudske stranke, tretje največje stranke v parlamentu.

Psiholog Preben Bertelsen, eden izmed začetnikov programa, pa je prepričan, da program ni politična ali verska policija, temveč je le "možnost izhoda za radikalne državljane. Večina povratnikov je preprosto izgubila moralni kompas in če se ponovno ne integrirajo v družbo, bodo res postali bomba."