Nekdanja Sovjetska zveza je v mestu Semipalatinsk v Kazahstanu na današnji dan pred 60 leti preizkusila prvo atomsko bombo, kar je pomenilo rojstvo nove svetovne velesile.
Jedrski poskus je pomenil rojstvo svetovne velesile, začetek 40-letnega obdobja jedrskih poskusov Sovjetske zveze in konec ameriškega monopola nad jedrskim orožjem.
"Ko sem sprožil, sem se počutil tako kot prvi kozmonavt"
Moški, ki je sprožil eksplozijo atomske bombe, živi še danes. "Ko sem takrat sprožil eksplozijo, sem se počutil skoraj tako kot prvi kozmonavt," je za ruski časnik Novaja Gazeta dejal danes 92-letni Sergej Davidov, ki meni, da je z eksplozijo "iz steklenice spustil duha". "Imam občutek, da je bil dober duh, vendar takrat nismo vedeli ničesar o groznem sevanju," je še dejal Davidov.
"Po eksploziji ameriških atomskih bomb leta 1945 je vodstvo v Moskvi menilo, da ga Washington izsiljuje," pa je v članku ob 60. obletnici jedrskega poskusa zapisal profesor z akademije za vojaške znanosti v Moskvi Sergej Breskun. "Takratni sovjetski voditelj Stalin je vodjo tajne službe Lavrentija Berijo osebno pooblastil, naj pospeši razvoj lastne bombe," je še zapisal Breskun.
Očetu ruske atomske bombe sta pomagala Nemca
Vodji jedrskega poskusa Igorju Kurčatovu, ki velja za očeta sovjetske atomske bombe, sta bila sicer pri izvedbi poskusa v veliko pomoč Nemca Gustav Hertz, ki je leta 1925 prejel Nobelovo nagrado za fiziko, in Nikolaus Riehl. "Brez teh Nemcev bi komaj zmogli," je ob obletnici zapisal ruski dnevnik Izvestija.
Za poseldicami sevanja naj bi zbolelo 1,6 milijona ljudi
Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 so kazahstanski znanstveniki razkrili, da so prebivalce iz krajev v okolici Semipalatinska, kjer je Sovjetska zveza po prvem jedrskem poskusu izvedla še okoli 500 poskusov, zaradi tajnega izvajanja poskusov le redko evakuirali. Na območju okoli 500 kilometrov vzhodno od kazahstanske prestolnice Astane je za posledicami sevanja po ocenah zbolelo do 1,6 milijona ljudi.
"V Semipalatisku je Kremelj vodil vojno proti lastnemu ljudstvu"
Tudi danes, približno 20 let po zadnjem jedrskem poskusu oktobra 1989, ljudje na območju v povprečju umirajo hitreje, ženske pa pogosteje splavijo. "V Semipalatinsku je Kremelj 40 let vodil atomsko vojno proti lastnemu ljudstvu," je bil kritičen pisatelj Igor Trutanov.
3
