SiolNET. Novice Svet
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vzpon baltskih tigrov, Slovenija drsi navzdol

1

termometer

 | Foto:
Latvija, Estonija in Litva so krizo prebrodile z varčevanjem v javnem sektorju. Zategovanje pasu se obrestuje, kajti te tri baltske države bodo imele prihodnji leti največjo gospodarsko rast v EU.

Litva, Latvija in Estonija so bile ob koncu 80. in na začetku 90. let prejšnjega stoletja zgled za Slovenijo. Tako baltske države kot Slovenija so si namreč v omenjenem obdobju prizadevale za osamosvojitev. Baltski narodi od Sovjetske zveze, Slovenija od Jugoslavije.

Hud padec BDP v baltskih državah na začetku krize, sledijo rezi v javnem sektorju Baltske države in Slovenija pa so ubrale različne poti spopadanja s posledicami svetovne finančno-gospodarske krize, ki je izbruhnila leta 2008. Latvija, Estonija in Litva so po hudem padcu bruto družbenega proizvoda (BDP) začele okrevanje z grenkim zdravilom – zategovanjem pasu. Latvija, ki je med letoma 2007 in 2009 doživela kar 24-odstotni padec BDP, je na primer odpustila skoraj tretjino zaposlenih v javnem sektorju in znižala plače za 40 odstotkov. Za primerjavo: v Sloveniji se je po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), navedenih v Ekonomskih izzivih 2013, v obdobju 2008−2012 število zaposlenih v javnem sektorju celo povečalo, in sicer za okoli devet tisoč.

V istem obdobju se je v naši državi število zaposlenih v zasebnem sektorju zmanjšalo za 78 tisoč. Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) spomladi 2012, ki ga je pripravila prejšnja vlada, pa so zaposleni v javnem sektorju pričakali na okopih in s protesti. Namesto rezov v javnem sektorju zdajšnja vlada vsaj za zdaj bolj stavi na dvig davkov.

Grenko zdravilo se baltskim državam obrestuje – ponovna gospodarska rast Varčevalna politika baltskih držav, čeprav ji je sledila ponovna gospodarska rast, je imela veliko kritikov. Znani keynesianski ekonomist Paul Krugman je tako junija lani v svojem blogu v New York Timesu zmanjševal pomen baltskega zategovanja pasu (angl. austerity), zaradi česar se je zapletel v odmeven spor z estonskim premierjem Toomasom Hendrikom Ilvesem.

Glede na jesensko napoved Evropske komisije, ki je bila predstavljena v torek, kaže, da so se Krugman in njegovi privrženci, ki nasprotujejo strogi proračunski politiki, motili. Baltske države bodo imele v prihodnjih letih veliko gospodarsko rast.

Latvija bo imela tako letos in prihodnji dve leti najvišjo gospodarsko rast med državami EU, leta 2014 in 2015 pa bodo glede na gospodarsko rast baltske države zasedle vsa tri prva mesta v evropski povezavi (Latvija bo imela leta 2015 4,2-odstotno rast, Litva in Estonija pa 3,9-odstotno).

Slovenska prednost pred baltskimi državami kopni Prav nasprotno velja za Slovenijo, ki bo letošnje leto končala z 2,7-odstotnim upadom BDP. Naša država bo namreč prihodnje leto poleg Cipra edina država EU, kjer se bo krčenje gospodarstva nadaljevalo (padec bo enoodstoten), leta 2015 pa bo imela skromno rast (0,7 odstotka), ki bo najnižja med državami EU. Baltske države se bodo tako precej hitreje vrnile na predkrizno raven BDP kot Slovenija, ki bo po oceni ekonomista Mateja Lahovnika izgubila celo desetletje.

Glede BDP na prebivalca je sicer Slovenija še vedno pred vsemi baltskimi državami, vendar prednost kopni. Tako zaradi gospodarske rasti baltskih držav kot zaradi gospodarskega krčenja v Sloveniji. Leta 2004 je v naši državi po podatkih Eurostata BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, znašal 87 odstotkov povprečja EU, do lani pa je padel na 82 odstotkov.

Prav nasprotno je pri baltskih državah. Leta 2004 je Litva dosegla 52 odstotkov povprečja EU, leta 2012 pa že 70 odstotkov. Torej je njena rast znašala 18 odstotnih točk. Latvija je leta 2004 dosegla 47 odstotkov povprečja EU, lani pa že 62 odstotkov, torej dvig za petnajst odstotnih točk. Najsevernejša med baltskimi državami, Estonija, je imela leta 2004 58 odstotkov povprečja EU, lani pa 69 odstotkov. Estoniji je torej uspel dvig za enajst odstotnih točk.

Baltske države uspešnejše tudi pri boju z nezaposlenostjo in nižanjem javnega dolga Baltskim državam po napovedih boljše kaže tudi pri zniževanju števila nezaposlenih. V Sloveniji bo po napovedih Evropske komisije konec letošnjega leta 11,1 odstotka nezaposlenih, v prihodnjem letu se bo število dvignilo na 11,6 odstotka, na tej ravni pa bo brezposelnost vztrajala tudi leta 2015.

Vse tri baltske države bodo v prihodnjih letih znižale stopnje brezposelnosti. Estonija bo letošnjih 9,3 odstotka brezposelnost znižala na 8,2 odstotka, število nezaposlenih v Latviji bo z 11,7 odstotka do leta 2015 upadlo na devet odstotkov, v Litvi pa bo stopnja brezposelnosti z 11,7 odstotka do leta 2015 padla na 9,5 odstotka.

Tudi glede javnega dolga se baltske države boljše odrežejo od Slovenije. Slovenija je imela lani po podatkih Evropske komisije javni dolg v višini 54,4 odstotka. Ta se bo do konca letošnjega leta povečal na 63,2 odstotka, prihodnje leto bo znašal 70,1 odstotka, leta 2015 pa se bo dvignil na 74,2 odstotka. Javni dolg v baltskih državah je precej nižji. Litva bo letošnji javni dolg z 39,9 do leta 2015 znižala na 39,6 odstotka. Še uspešnejša bo njena severna soseda Latvija. Ta bo letošnji javni dolg s 42,5 odstotka prihodnje leto znižala na 39,3 odstotka, leta 2015 pa na 33,4 odstotka. Rekorderka glede nizkega javnega dolga – tudi v evroobmočju in EU – pa je Estonija, ki bo imela konec leta le 10-odstotni javni dolg, do leta 2015 pa ga bo znižala na 9,1 odstotka.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin