Vrtoglave cene ruskih nogometnih štadionov

Brazilske zelenice se še niso dobro ohladile, ko se je že začela zgodba prihodnjih svetovnih nogometnih prvenstev. Naslednje bo leta 2018 v Rusiji, ki želi postati središče športnega sveta, kot je dejal njihov minister za šport. Imeli so olimpijske igre, imeli bodo nogometno prvenstvo in imeli bodo dirko formule ena. Toda za kakšno ceno? Rusija in Katar kot organizatorja prihodnjih svetovnih prvenstev kar tekmujeta, katero bo dražje.

Za rusko prvenstvo bodo morali zgraditi sedem od predvidenih dvanajstih nogometnih štadionov, dva od že obstoječih pa bodo popolnoma prenovili. Ocenjujejo, da jih bodo samo štadioni stali okoli 30 milijard evrov, kar je le malo manj od cene olimpijskih iger v Sočiju, ki so uradno stale 50 milijard evrov. In cena ruskega nogometnega prvenstva je že zdaj dvakrat višja, kot je bilo prvenstvo v Braziliji, glede na izkušnje z olimpijskimi igrami pa se bo cena brez dvoma še zvišala. Nikar ne gre pozabiti na korupcijo in slabo načrtovanje, ki sta ceno olimpijskih iger v Sočiju dvignila v astronomske višine.

Sedež po 11.500 dolarjev Raziskovalci univerze v Zürichu so izračunali, koliko so stali sedeži na nogometnih štadionih na zadnjih prvenstvih.

Najcenejše je bilo prvenstvo v Nemčiji leta 2006, ko je sedež stal 3.200 dolarjev. V Južni Afriki leta 2010 so bili stroški, preračunani na sedež, pet tisoč dolarjev, v Braziliji le malo več kot 6.500 dolarjev, za Rusijo pa predvidevajo, da bodo znašali kar 11.500 dolarjev.

Za Katar stroškov še niso izračunali, saj je prav zdaj Katar napovedal, da bodo od napovedanih dvanajstih zgradili le osem štadionov. A ti bodo še dražji kot v Rusiji. Okvirne stroške katarskega prvenstva ocenjujejo na 200 milijard dolarjev vključno z vso infrastrukturo: novim metrojem, vsemi površinami za treninge in seveda velikanskimi klimatskimi sistemi.

Devetletna zamuda pri gradnji V Rusiji za zdaj predvidevajo, da bo najdražji štadion tisti v Sankt Peterburgu, kjer bo vsak od 70 tisoč sedežev stal 16.500 dolarjev. Štadion so začeli graditi leta 2007 in naj bi bil dokončan že leto pozneje, a še vedno ni. Trenutno je odprtje načrtovano za leto 2016. Skupaj z zamudami so rasli tudi stroški gradnje: od začetnih 415 milijonov dolarjev na zdajšnje 1,2 milijarde dolarjev. Nič novega za Rusijo, bi lahko rekli.

Zaradi zamud pri gradnji so se mestne oblasti v Sankt Peterburgu odločile, da bodo na svoje stroške zgradile rezervni, manjši štadion, če velik ne bi bil končan pravočasno. Manjši štadion bi pozneje uporabili za tekme druge lige.

Manjši štadion s 25 tisoč sedeži je primernejši za obiskovalce ruskega nogometa, kajti na tekme ruske prve lige pride povprečno okoli 12 tisoč gledalcev. Najmanjši štadion svetovnega prvenstva pa bo imel 42 tisoč sedežev, ker mora biti v Rusiji vse veliko in preveliko. Tako bo po končanem nogometnem prvenstvu verjetno enaka težava, kot jo trenutno povzročajo preveliki objekti olimpijade v Sočiju.

Gradbinci zahtevajo več Kljub vsej grandioznosti so Rusi napovedali malo varčevanja. Za obnovo moskovskega olimpijskega štadiona ne bodo porabili napovedane milijarde dolarjev, temveč le 650 milijonov. Minister za šport Vitali Mutko je tudi napovedal, da noben od štadionov ne bo stal več kot 440 milijonov dolarjev.

Kar pa bo težko. V svetu ruskega netransparentnega poslovanja so gradbinci že začeli izsiljevati višje cene. Genadij Timčenko, lastnik gradbenega podjetja Strojtransgaz, je že zahteval 35 odstotkov več denarja za gradnjo štadionov, kot je predvidel športni minister. Velika verjetnost je, da bo minister potegnil kratko: Timčenko je eden močnejših ruskih oligarhov in že leta dober Putinov prijatelj. Sicer je res, da Putina nogomet ne zanima toliko kot hokej, pa vendar gre tudi pri nogometnem prvenstvu za prestiž in mastne zaslužke.