Sobota, 22. 12. 2018, 8.27
5 let, 6 mesecev
Spor glede zidu z Mehiko: ameriška vlada delno blokirana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,92
2
Trump vztraja pri zahtevi po vključitvi sredstev za gradnjo zidu na meji z Mehiko, ki mu demokrati odločno nasprotujejo.
Delovanje ameriške vlade je od danes delno blokirano, ker je predsednik ZDA Donald Trump zavrnil podpis dogovora o kratkoročnem financiranju dela agencij vlade, ki so ga dosegli demokrati in republikanci v senatu. Podpis je zavrnil, ker niso vključili njegove zahteve po petih milijardah dolarjev za gradnjo zidu na meji z Mehiko.
Okoli četrtina vlade oziroma devet vladnih agencij z več sto tisoč zaposlenimi je ob polnoči po lokalnem času ostala brez financiranja, saj v petek Bela hiša in kongresni voditelji demokratov in republikancev niso uspeli doseči dogovora o predlogu zakona o nadaljevanju proračunskega financiranja dela agencij zvezne vlade do 8. februarja, ki ga je senat soglasno sprejel v četrtek zvečer.
To je že tretje letošnje zaprtje vlade in ni jasno, koliko časa bo trajalo. Trump je v petek zvečer izrazil upanje, da ne bo trajalo dolgo, potem ko je pred tem zatrdil, da je pripravljen na dolgo zaprtje. To pomeni, da bo okoli 800 tisoč zveznih uslužbencev v času pred božičnimi prazniki moralo oditi na dopust ali delati brez plačila.
Oba domova kongresa sta z delom končala v petek zvečer, ne da bi dosegli dogovor, s katerim bi preprečili zaprtje. Senat se je danes znova sestal, a napredka zaenkrat ni bilo. Vodja republikancev v senatu Mitch McConnell upa, da bodo dogovor dosegli kmalu.
Vrhovno sodišče ZDA zavrnilo Trumpov ukrep proti priseljencem
Vrhovno sodišče ZDA je medtem v petek tesno, s pet proti štiri, zavrnilo namero vlade predsednika Donalda Trumpa, da zanika pravico do azila vsem, ki so vstopili v ZDA mimo uradnega mejnega prehoda. Proti Trumpu je z bolniške postelje glasovala Ruth Bader Ginsburg, z liberalci pa je bil tudi predsednik sodišča John Roberts.
Trumpova vlada se je novembra odločila, da bo zanikala pravico do azila vsem, ki jih ujamejo pri vstopu v ZDA mimo uradnih mejnih prehodov. Izraz nezakonito prečkanje meje pri tem po mnenju nekaterih ni ustrezen, saj ameriška zakonodaja določa, da lahko vsakdo zaprosi za azil kjerkoli, ne glede na to, kako je prišel v ZDA oziroma tudi, če še ni v ZDA. O prošnji potem odločajo sodišča, ki večino prošenj zavrnejo kot neutemeljene.
Ameriški mediji danes poročajo, da je zaradi odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa o umiku ameriške vojske iz Sirije v petek odstopil njegov posebni odposlanec za boj proti Islamski državi Brett McGurk. McGurk je odhod s položaja načrtoval prihodnje leto, sedaj pa se je za odhod odločil že prej.
Trump hotel razbremeniti sodišča
Trumpova vlada je s predlogom o zanikanju pravice do azila z vstopom v ZDA mimo uradnega mejnega prehoda hotela razbremeniti sodišča. Sodišča nižje stopnje so namero razglasila za neustavno in nezakonito, brez bolne Ruth Bader Ginsburg in Johna Robertsa, ki ga je na položaj imenoval republikanec George Bush mlajši, pa bi vrhovno sodišče pritrdilo Trumpu.
S konservativnim jedrom sodišča, ki ga tvorijo Clarence Thomas, Samuel Alito in Neil Gorsuch, je za glasoval tudi novinec Brett Kavanaugh. To sicer ni prva odločitev vrhovnega sodišča, pri kateri se je Roberts postavil na stran bolj liberalnih sodnikov. Ameriški liberalci zato upajo, da bo v prihodnje prevzel vsaj vlogo jezička na tehtnici, kot jo je imel Kavanaughov predhodnik Anthony Kennedy.
2