SiolNET. Novice Svet
0,33

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Von der Leynova: EU ne bo financirala ograj in zidov na meji

0,33

termometer

Ursula von der Leyen
Foto: Nebojša Tejić/STA

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v Bruslju dejala, da Evropska unija ne bo financirala "bodeče žice in zidov" na mejah Unije, da bi s tem preprečila vstop migrantom. K temu je danes na srečanju EU v Bruslju, na katerem so voditelji sedemindvajseterice razpravljali tudi o migracijah, pozvalo več držav članic.

Voditelji EU so drugi dan srečanja razpravljali o zunanjih vidikih migracij, pri čemer so se zavzeli za učinkovit nadzor zunanjih meja in nadaljevanje prizadevanj za zmanjšanje sekundarnih gibanj migrantov – gibanj iz ene članice EU v drugo.

V razpravi so nekatere članice izpostavile tudi vprašanje financiranja fizičnih ovir. Von der Leynova je potrdila, da je potekala razprava o "fizični infrastrukturi". Pri tem je bila, kot je dejala, zelo jasna, da obstaja dolgoletno stališče v Evropski komisiji in z Evropskim parlamentom, da "ne bo financiranja bodeče žice in zidov".

Evropska komisija je doslej vztrajala, da pregrad na mejah z evropskim denarjem ni mogoče graditi. Von der Leynova je pri tem spomnila, da obstaja financiranje upravljanja meje s pomočjo evropskega proračuna, kar ne vključuje samo opreme in delno osebja, ampak tudi potrebno elektroniko in ustrezno infrastrukturo.

Premier Janez Janša, ki se je udeležil dvodnevnega vrha EU v Bruslju, je na vprašanje, ali bo EU sofinancirala ograjo na mejah, danes odgovoril, da to ni bila odločitev, ki je bila sprejeta danes, ampak je bila sprejeta v formalnem aktu junija letos.

"Tam piše, da bo Evropa zagotovila tudi sredstva za infrastrukturo za zaščito zunanje meje. So pa različna tolmačenja, kaj je to infrastruktura," je dejal na novinarski konferenci za bruseljske dopisnike po zasedanju. O tem je danes bilo nekaj razprave, ki pa je ostala odprta, ni pa se o tem odločalo danes, je pojasnil.

Pozivi k financiranju fizičnih ovir na mejah z evropskim denarjem sicer niso novi. V začetku meseca je dvanajst članic, med njimi baltske države, Poljska in Avstrija, v skupnem pismu pozvalo, naj bo z evropskimi sredstvi mogoče prednostno financirati tudi postavljanje ograj ali drugih ovir na mejah. Pismo, ki so ga poslali Evropski komisiji, je podprl tudi notranji minister Aleš Hojs.

Angela Merkel Novice Michel: EU brez Merklove je kot Rim brez Vatikana, Pariz brez Eifflovega stolpa

Litovski premier Gitanas Nauseda, čigar država je prizadeta zaradi migrantskih tokov, ki jih na njeno mejo usmerja beloruski režim, je pred današnjo razpravo podprl prizadevanja za postavitev ovir na meji z Belorusijo. "Morali bi se pogovarjati o fizični ograji kot o začasnem ukrepu," je dejal.

Novi avstrijski kancler Alexander Schallenberg je pozval k finančni pomoči EU za postavitev take ograje, pri čemer se je vprašal, zakaj bi morala Litva sama nositi stroške za to, medtem "ko ščiti vse nas". Gradnja zidov je sicer nekaj, čemur oporeka, obenem pa se je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA zavzel za "robustno zaščito zunanje meje".

Italijanski premier Mario Draghi je glede poziva nekaterih držav za financiranje ograje na meji z evropskimi sredstvi dejal, da se na zasedanju mnogo članic ni strinjalo s tem, vključno z Italijo.

Voditelji so sicer v danes sprejetih sklepih Evropsko komisijo pozvali, naj predlaga vse potrebne spremembe pravnega okvira EU in konkretne ukrepe, podprte z ustrezno finančno podporo, da se zagotovi takojšen in ustrezen odziv v skladu z evropskim pravom in mednarodnimi obveznostmi, vključno s temeljnimi pravicami.

Sklepi med drugim omenjajo tudi sekundarna gibanja, pri čemer izpostavljajo ravnotežje med solidarnostjo in odgovornostjo med članicami.

Evropska unija tudi ne bo sprejela nikakršnih poskusov tretjih držav za instrumentalizacijo migrantov v politične namene. Voditelji so obsodili "hibridne napade" na mejah EU in zagotovili ustrezen odziv.

EU se bo še naprej zoperstavljala "hibridnim napadom" beloruskega režima, vključno s sprejetjem nadaljnjih omejevalnih ukrepov proti osebam in pravnim subjektom, so zapisali.

Razprava o migracijah je bila sicer za razpravo o cenah energije druga najdaljša na vrhu. "Tu dozoreva spoznanje, da se je mogoče s to težavo soočati samo tako, da EU prvenstveno zavaruje lastne meje, tako zunanje kot schengenske, in da bo treba slej kot prej to dvoje izenačiti," je še dejal slovenski premier.

"V tem trenutku tri države čakajo na sprejem v schengen, imajo izpolnjene vse tehnične pogoje in nosijo velik del odgovornosti za varno Evropo na svojih ramenih, a formalno še niso v schengenskem območju," je pojasnil.

"Slovenija ima schengensko mejo, nima pa zunanje meje EU in mi si želimo, da se ta meja čimprej premakne na mejo med Hrvaško in BiH." Slovenija je tudi pripravljena pomagati pri varovanju te meje, in sicer nadsorazmerno, je še dejal Janša.

Angela Merkel Novice Nerodno: Merklova zavrnila rokovanje z Von der Leynovo #video

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin