Volitve na avstrijskem Štajerskem: Kljub uspehu svobodnjakov brez sprememb za Slovence

Na Štajerskem je socialdemokratska stranka (SPÖ) zmagala z 29,2 odstotka glasov pred koalicijsko ljudsko stranko (ÖVP), ki je dobila 28,5 odstotka glasov, in svobodnjaki (FPÖ) s 27,1 odstotka glasov. Četrti so Zeleni s 6,4-odstotno podporo.

Svobodnjaki so svoj rezultat bistveno izboljšali, saj so na zadnjih volitvah leta 2010 dobili le 10,7 odstotka glasov, medtem ko sta SPÖ in ÖVP tokrat dosegli skoraj deset odstotnih točk slabši izid kot leta 2010.

Na Gradiščanskem je vladajoča SPÖ kljub šest odstotnih točk manjši podpori kot pred petimi leti še vedno prepričljivo prva stranka z 42-odstotno podporo. Gradiščanska ÖVP je izgubila okoli pet odstotnih točk in prejela 29-odstotno podporo, FPÖ pa je pridobila šest odstotnih točk, saj jo je podprlo 15 odstotkov volivcev.

Glede na to, da so svoj položaj močno okrepili svobodnjaki s svojim izrecno negativnim odnosom tudi do Slovencev, smo za komentar izidov prosili Romana Robleka, ki sicer politično deluje med Slovenci na Koroškem.

Bo dober rezultat svobodnjakov kakorkoli vplival na Slovence na Štajerskem? Mislim, da sploh ne, ker bo delo nadaljevala zdajšnja vlada. Socialisti in ljudska stranka bodo šli v koalicijo, tako da svobodnjaki ne bodo imeli oblasti. Za Slovence na Štajerskem ne bo bistvenih sprememb. Sicer pa na Štajerskem vzrok za vzpon svobodnjakov niso bili Slovenci, pomembne so bile čisto druge teme.

Katere? Socialisti in ljudska stranka so izvajali močno reformno politiko. Med drugim so zmanjšali število občin s 580 na približno 280, kar je seveda nepopularno. Zunaj Štajerske, med strokovnjaki in študenti, je bila ta poteza zelo pohvaljena, tudi z vidika varčevanja. To tudi po mojem mnenju ni bila slaba poteza, ni pa upoštevala ljudskega mnenja. Veliko je bilo iniciativ proti, do 90 odstotkov ljudi je nasprotovalo zmanjšanju števila občin, voditelja strank sta vedela, da bosta izgubila, a sta reformo vseeno izvedla.

V zadnjem času je bila v Avstriji zelo pomembna tema prosilcev za azil in migrantov. Nihče ni računal na to, da bo tako pomembna na deželni ravni. Svobodnjaki so zelo proti sprejemanju prosilcev za azil in migrantov, češ da imajo dovolj svojih težav. Druge stranke so to temo podcenile.

Bo ta tema pomembna tudi drugje po Avstriji? Oktobra bo volil Dunaj. Tam je tudi največ ljudi iz Turčije, z Balkana, svobodnjaki bodo močno pridobili. Politologi pravijo, da bo nastala težava, ker bodo svobodnjaki zelo močni tudi že v glavnem mestu in bodo lahko na državni ravni izvajali pritisk.

Kaj pa na Koroškem, kjer živi največ Slovencev? Na Koroškem bodo naslednje deželne volitve šele leta 2018. Po Haiderjevi smrti so svobodnjaki na Koroškem popolnoma izgubili zaupanje, ker so bili koruptivni. To je bilo z afero s Hypo Alpe Adrio tako jasno, da so pred petimi leti močno izgubili.

A če svobodnjaška stranka ne bi bila tako koruptivna, bi imela tudi na Koroškem velik potencial. Imeli smo srečo, da so ljudje zaradi korupcije raje volili druge stranke. Trenutno je na Koroškem odnos do Slovencev dober – ne morem reči, da so tri vladne stranke Slovencem naklonjene, a vsaj ne delajo proti nam.