Višegrajske države Sloveniji vse bolj dihajo za ovratnik

Na nekdanje komunistične države, ki so bile pred letom 1990 del Varšavskega pakta, torej države, ki jih je tlačil sovjetski škorenj, smo v Sloveniji dolgo gledali zviška kot na države, ki so v primerjavi z nami gospodarsko zaostale.

Tam, kjer ne delajo žarnice in ni vode v straniščih Februarja 1992 je tako takratni poslanec iz vrst LDS Tone Partljič na seji parlamenta izrekel naslednje besede: "Res je, da kjerkoli so bili komunistični režimi, če se prav spominjam, ali vsaj tam, kjer sem jaz hodil, niso svetile žarnice v hotelih, voda v stranišču ni tekla, pipe niso delale, to je od Romunije, Bolgarije, Srbije, Makedonije, Poljske, Češke. V Sloveniji je to delovalo, in zdi se mi, da smo kljub temu nekaj prednosti imeli."

Zdaj, več kot dvajset let pozneje, lahko ugotavljamo, da so številne od teh držav tranzicijsko obdobje po zlomu komunizma izkoristile veliko bolje. Prednost, o kateri je leta 1992 govoril poslanec stranke, ki je naši državi vladala veliko večino tranzicijskega obdobja, se je večinoma že zmanjšala.

Rast nominalnega BDP na prebivalca na Češkem večja kot v Sloveniji Poglejmo si primerjavo Slovenije in štirih držav Višegrajske skupine (Češke, Slovaške, Poljske in Madžarske). Po podatkih Svetovne banke je bil leta 1993 nominalni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v Sloveniji 6.363 ameriških dolarjev (4.645 evrov), lani pa 22.001 ameriških dolarjev (16.061 evra). Torej se je povečal za okoli 3,5-krat. Na Češkem je bil BDP na prebivalca leta 1993 3.801 ameriških dolarjev (2.775 evrov), leta 2012 pa 18.608 ameriških dolarjev (13.584 evrov). Povečanje je bilo 4,9-kratno, večje kot v Sloveniji.

Slovaška in poljska zgodba o uspehu Še bolje se je odrezala Slovaška. Njen BDP na prebivalca je bil leta 1993 3.032 ameriških dolarjev (2.213 evrov), leta 2012 pa 16.932 ameriških dolarjev (12.360 evrov). Povečal se je torej za kar 5,6-krat. Podoben dvig je uspel največji od višegrajskih držav, Poljski. Leta 1993 je imela BDP na prebivalca 2.443 ameriških dolarjev (1.783 evrov), lani pa 12.708 ameriških dolarjev (9.276 evrov). Torej se je povečal za 5,2-krat.

Najmanj uspešna med višegrajskimi državami je Madžarska: leta 1993 je imela BDP na prebivalca 3.802 ameriških dolarjev (2.775 evrov), lani pa 12.622 ameriških dolarjev (9.214 evrov). Povečal se je le 3,3-krat, manj kot v Sloveniji.

Pri rasti BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, Slovenija boljša le od Češke Malce drugačna je slika, če primerjamo BDP na prebivalca, ki upošteva kupno moč. Po tej meritvi je imela Slovenija po podatkih Svetovne banke leta 1993 11.079 ameriških dolarjev (8.088 evrov), leta 2012 pa 27.475 ameriških dolarjev (20.057 evrov). Dvig v dveh desetletjih je bil 2,5-kraten.

To je boljše od Češke, ki je imela 1993 BDP na prebivalca 11.742 ameriških dolarjev (8.572 evra), lani pa 26.590 ameriških dolarjev (19.411 evrov). Povečanje je bilo le 2,3-kratno. To je izjema, vse druge višegrajske države so se pri primerjavah BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, odrezale boljše od Slovenije.

Največji skok sta napravili Slovaška in Poljska, kjer se je ta BDP na prebivalca od leta 1993 do leta 2012 povečal za 3,5-krat. Slovaška je imela leta 1993 7.133 ameriških dolarjev (5.207 evrov), lani pa 25.300 ameriških dolarjev (18.469 evrov). Poljska je imela leta 1993 6.334 ameriških dolarjev (4.624 evrov), lani je znašal 22.162 ameriških dolarjev (16.178 evrov).

Tudi Madžarska je imela večji skok od Slovenije. Leta 1993 je bil BDP na prebivalca 8.217 ameriških dolarjev (5.998 evrov), leta 2012 je dosegel 22.119 ameriških dolarjev (16.146 evrov). Torej se je povečal za 2,7-krat.

Slovaška – gospodarski srednjeevropski tiger Večjo uspešnost višegrajskih držav od Slovenije kažejo tudi podatki Eurostata. Leta 2004 je imela naša država pri BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, kar 87 odstotkov povprečja držav EU, do lani pa je padel na 82 odstotkov.

Višegrajske države so nasprotno med letoma 2004 in 2012 zrasle. Najmanj Češka, ki je imela leta 2004 78 odstotkov povprečja, lani pa le odstotek več – torej 79 odstotkov. Največji skok je naredila Slovaška: če je imela leta 2004 le 57 odstotkov povprečja EU, je lani prišla na 75 odstotkov (zaostanek za Slovenijo je od 30 odstotnih točk leta 2004 znižala na lanskih sedem odstotnih točk).

Češka in Slovaška sta Sloveniji tik za petami Tudi Poljska se je po podatkih evropskih statistikov odrezala solidno. Leta 2004 je imela 51 odstotkov povprečja, lani se je dvignil na 66 odstotkov. Lani je imela 66 odstotkov povprečja EU tudi naša vzhodna soseda Madžarska, vendar je njena rast bolj skromna, le za tri odstotne točke. Leta 2004 je imela namreč 63 odstotkov povprečja EU.

Če se bodo podobni trendi nadaljevali še nekaj let – torej, da se bo slovensko gospodarstvo krčilo, gospodarstvo višegrajskih držav pa raslo –, bodo vsaj glede BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, omenjene štiri države dohitele in prehitele Slovenijo. To prvi lahko uspe Češki, njej bo sledila Slovaška. Poljska in Madžarska bosta potrebovali precej več časa.