(VIDEO) Sanader kriv, obsojen na deset let zapora

Po dobrem letu sojenja je sodnik Ivan Turudić 59-letnega Iva Sanaderja spoznal za krivega, ker je prejel pol milijona evrov nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z avstrijsko banko Hypo Alpe Adria o posojilu za hrvaško zunanje ministrstvo sredi 90. let prejšnjega stoletja.

Sanader je kot takratni pomočnik zunanjega ministra izkoristil stanje, ko je bila Hrvaška v vojni, za to kaznivo dejanje pa je bil obsojen na tri leta in pol zapora.

Dodatnih sedem let in pol zapora je dobil, ker je prejel deset milijonov evrov nezakonite provizije od madžarske naftne družbe Mol. V zameno za provizijo je hrvaška vlada Molu prepustila upravljavske pravice v hrvaški družbi Ina, čeprav Mol med pogajanji v letih 2008 in 2009 v tem podjetju ni imel večinskega deleža.

Sodišče je obe kazni združilo v enotno kazen deset let zapora. Tožilstvo je sicer zahtevalo 15 let zapora, Sanaderjeva obramba pa oprostitev. Sanader bo moral poleg tega vrniti provizijo Hypo banke v državni proračun ter plačati 37.000 kun (5.000 evrov) sodnih stroškov.

Glavna priča tožilstva Robert Ježić bo moral v državni proračun vrniti pet milijonov evrov, ki jih je nakazal Molu za Sanaderja, in sicer na račun Ježićevega švicarskega podjetja Xenoplast. Za drugo polovico podkupnine ni bilo dokazov, da je bila nakazana na račun Sanaderjevega brata Flavia, je dejal sodnik.

Tožilstvo zahtevalo 15 let, obramba oprostitev

Tožilstvo je za Sanaderja, ki je vztrajno zavračal vse obtožbe, sicer zahtevalo 15 let zapora, njegova obramba pa je predlagala oprostitev. Sodba še ni pravnomočna in se bo nanjo mogoče še pritožiti.

Šlo je za sojenje po združeni obtožnici proti nekdanjemu premierju. Prva obtožnica je bila vložena lani jeseni zaradi domnevnega vojnega dobičkarstva in prejema pol milijona evrov nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z avstrijsko banko Hypo Alpe Adria. Šlo naj bi za posojilo za hrvaško zunanje ministrstvo sredi 90. let prejšnjega stoletja. Sanader je bil takrat pomočnik zunanjega ministra.

Nato so Sanaderja obtožili še domnevnega prejetja desetih milijonov evrov provizije od madžarske naftne družbe Mol, da bi ji hrvaška vlada prepustila upravljavske pravice v hrvaški družbi Ina, čeprav Mol v času pogajanj v letih 2008 in 2009 v tem podjetju ni imel večinskega deleža. Sodišče je pozneje združilo obe obtožnici.

V avstrijskih in hrvaških zaporih je Sanader preživel že dobro leto dni

Združena obtožnica je sledila nekaj mesecev po tem, ko je Avstrija izročila Sanaderja Hrvaški. Nekdanji premier je pobegnil iz Hrvaške 9. decembra 2010, ko je tožilstvo zahtevalo, naj mu sabor odvzame poslansko imuniteto. Naslednji dan so ga prijeli v Avstriji, sredi julija lani pa so ga izročili na Hrvaško.

V zaporu v Avstriji in na Hrvaškem je Sanader preživel skupno dobro leto dni. Iz zapora v Zagrebu so ga pogojno izpustili 16. decembra lani, ob za Hrvaško rekordni varščini 1,6 milijona evrov.

Proti Sanaderju je bilo skupaj vloženih pet obtožnic zaradi korupcije ter zlorabe položaja in pooblastil. Proti njemu poteka še nekaj preiskav zaradi suma podobnih kaznivih dejanj.

Odzivi na sodbo

Poslanci HDZ so bili zadržani v ocenah sodbe svojemu nekdanjemu predsedniku. Tisti, ki so želeli kaj povedati, so poudarjali, da gre za prvostopenjsko sodbo in da nikakor ni povezana s stranko. Nekdanji minister za upravo iz vrst HDZ Davorin Mlakar je dejal, da odločitev sodišča najbolj škodi Sanaderju in ne HDZ.

"Takoj ko nekdo pristane na sodišču, obstaja velika verjetnost, da bo tudi obsojen. Sanaderja so bremenile težke obtožbe, obstajajo pa še druge težke obtožbe proti njemu. Treba je pustiti sodišču, da konča svoje delo," pa je dejala podpredsednica sabora iz vrst SDP Dragica Zgrebec, ki je vodila saborsko preiskovalno komisijo zaradi prepustitve upravljavskih pravic Ine madžarskemu Molu.

Hrvaški državljani, ko so jih anketirali po objavi sodbe, so ocenjevali, da je kazen upravičena, a tudi premila. V madžarskem Molu niso želeli komentirati sodbe, so pa ocenili, da je primer bolj povezan s politiko na Hrvaškem kot z Ino in Molom.

Evropska komisija je sporočila le, da je seznanjena s sodbo, Hrvaško pa je pozvala, naj nadaljuje boj proti korupciji. Za prvo sodbo Sanaderju je vladalo izjemno zanimanje medijev, saj je bilo na sodišču akreditiranih približno 300 novinarjev, fotografov in snemalcev iz kakih 60 medijskih hiš.