Nedelja, 28. 8. 2022, 22.44
2 leti, 2 meseca
Velika igra, ki je odločala o usodi človeštva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,50
29
Med rusko-britansko veliko igro, ki je trajala od leta 1830 do leta 1907, sta oba imperija večinoma merila moči s podporo t. i. posrednim vojnam, le med krimsko vojno v letih 1853-1856 sta se neposredno vojskovala. Na fotografiji je slika napada britanske lahke konjenice na rusko vojsko.
Drugo polovico 20. stoletja je zaznamovala hladna vojna, v kateri je Zahodu na čelu z ZDA stala nasproti Sovjetska zveza. V 19. stoletju je podobno merjenje moči potekalo tudi med ruskim in britanskim imperijem. To je bila tako imenovana velika igra.
Zaradi ruskega napada na Ukrajino so se seveda odnosi med Rusijo in Zahodom zelo zaostrili oziroma ohladili, zato lahko govorimo že o novi hladni vojni oziroma drugi hladni vojni.
Hladna vojna
Prva hladna vojna se je začela kmalu po drugi svetovni vojni. Na eni strani je bil kapitalistični in demokratični Zahod na čelu z ZDA, na drugi pa komunistična Sovjetska zveza s svojimi vzhodnoevropskimi sateliti. Hladno vojno med obema jedrskima supersilama so na koncu dobile ZDA.
Malo manj pa je znano, da je v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja obstajala t .i. velika igra oziroma great game v izvirniku. Na eni strani je bil britanski imperij, na drugi pa ruski imperij.
Britanski strah pred ruskim napadom na Indijo
Tako kot so ZDA hotele v času hladne vojne zadrževati širjenje komunizma in vpliva Sovjetske zveze po svetu, so v času velike igre Britanci poskušali politično in diplomatsko čim bolj brzdati veliki ruski imperij.
Tako ruski kot britanski imperij sta hotela v 19. stoletju imeti vpliv oziroma nadzor nad Afganistanom. Ta je na koncu postal nekakšno vmesno območje med obema imperijema. Na fotografiji vidimo karikaturo iz leta 1878. Ta prikazuje takratnega afganistanskega emirja Šera Alija Kana, ki ga ogrožata medved (ta predstavlja Rusijo) in lev (ta predstavlja Veliko Britanijo). Afganistan je bil jabolko spora tudi v 20. stoletju, saj je Sovjetska zveza konec leta 1979 zasedla državo, ker se je bala, da bo Afganistan postal zaveznik ZDA. Na koncu so se Sovjeti morali leta 1989 umakniti.
Britanci so se bali, da Rusija načrtuje napad na njihov imperialni dragulj v kroni – Indijo. Na drugi strani pa so se Rusi bali, da želijo Britanci vdreti v osrednjo Azijo. Zaradi tega sta med obema imperijema vladala globoko nezaupanje in sumničavost. Nenehno so bile v zraku tudi napovedi o izbruhu velike vojne.
Britanski sanitarni kordon pred Rusijo
Kot začetek velike igre se omenja leto 1830. Takrat so Britanci načrtovali napad na Afganistan, ker so ga želeli spremeniti v svoj protektorat.
Afganistan bi bil tako skupaj z Otomanskim in Perzijskim cesarstvom ter kanatom Hiva (ta je ležal na območju dela današnjega Kazahstana ter Turkmenije in Uzbekistana) pas vmesnih držav, ki bi ovirale širjenje ruskega imperija in ščitile britanski imperij pred ruskim napadom.
Konec velike igre
Rusija je na drugi strani predlagala, da bi bil Afganistan nevtralna država. Kot vemo, Britancem na koncu ni uspelo zavzeti Afganistana. Glede konca velike igre med obema imperijema sta dve razlagi.
Konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je ruski imperij na Daljnem vzhodu dobil nevarnega tekmeca - Japonsko. Ta država je v letih 1904-1905 s pomočjo Velike Britanije porazila Rusijo. To je bil najbolj hud udarec ruskemu imperiju po porazu v krimski vojni. Poraženi Rusi so zato leta 1907 zakopali bojno sekiro z Britanci. Na fotografiji vidimo japonsko karikaturo iz leta 1904, ki prikazuje Rusijo kot orjaško hobotnico. Ta s svojimi lovkami grabi ali davi sosednje države.
Po prvi jo je bilo konec leta 1895 z določitvijo meje med carsko Rusijo in Afganistanom, po drugi pa leta 1907, ko je bil v Sankt Peterburgu sklenjen britansko-ruski sporazum. Po njem je bil sever Perzije rusko vplivno območje, jug pa britansko. Rusija je tudi obljubila, da ne bo napadla Afganistana in Tibeta.
Skupni strah pred Nemci
Razlog za spravo med Veliko Britanijo in Rusijo je bil strah pred širjenjem nemškega vpliva na Bližnji vzhod (železnica Berlin-Bagdad). Istega leta je bila ustanovljena tudi antanta - zavezništvo med Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo, ki je bilo usmerjeno proti Nemčiji.
V času velike igre je izbruhnila vojna med Britanci in Rusi, a ne v Aziji, ampak na črnomorskem polotoku Krim med letoma 1853 in 1856. Britanci, ki so skupaj s Francozi in kraljevino Piemont-Sardinijo priskočili na pomoč Turkom, so na koncu zmagali. S to vojno so Britanci še za nekaj časa ohranili Otomansko cesarstvo.
Rusija proda Aljasko zaradi strahu pred Britanci
Poleg na Krimu oziroma na črnomorskem območju je prihajalo v času krimske vojne do spopadov tudi na območju Kavkaza ter do manjših pomorskih spopadov in bojev med Britanci in Francozi ter Rusi tudi v Baltskem in Belem morju ter v Tihem oceanu (Kurili, Kamčatka in Sahalin).
Videoposnetek o ruski prodaji Aljaske Američanom:
Poraz je bil za Rusijo zelo ponižujoč. Ker se je Rusija bala, da bodo v kakšni novi vojni Britanci iz Kanade z lahkoto zasedli Aljasko, je omenjeno severnoameriško rusko kolonijo leta 1867 prodala ZDA. S tem so Britancem preprečili, da bi zasedli Aljasko.
Britanska zaveznica Japonska premaga Rusijo
V času velike igre je carska Rusija doživela še en hud poraz, tokrat v vojni z Japonsko na Daljnem vzhodu v letih 1904 in 1905. Japonska je bila takrat britanska zaveznica. Velika Britanija in Japonska sta namreč leta 1902 v Londonu sklenili protirusko zavezništvo.
Če bi kakšna druga država poskušala pomagati Rusiji v vojni proti Japonski, na primer Nemčija ali Francija, bi se v vojno na japonski strani vključila Velika Britanija. Ruski poraz v vojni z Japonci je pomagal pripeljati do britansko-ruske sprave leta 1907.
29