Sreda, 11. 9. 2024, 19.58
1 mesec, 3 tedne
Biden namignil na odpravo omejitev za uporabo raket dolgega dosega proti Rusiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,46
Ruski predsednik Vladimir Putin je v preteklosti dal vedeti, da bi odprava omejitev za uporabo ameriških raket lahko povzročila zelo resne težave.
Ameriški predsednik Joe Biden je v torek namignil, da bi Washington lahko odpravil omejitve, ki Ukrajini preprečujejo uporabo ameriških raket dolgega dosega proti Rusiji, poročajo tuje tiskovne agencije. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je danes v Kijevu znova pozval britanske in ameriške zaveznike k odpravi omejitev glede uporabe zahodnega orožja proti vojaškim ciljem v Rusiji. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je napovedal hitro obravnavo poziva, nova razprava Washingtona in Londona o tem pa je predvidena v petek. Medtem na skrajnem severu Rusije poročajo o ukrajinskem zračnem napadu.
"Trenutno to preučujemo," je ob odhodu v New York Joe Biden odgovoril na novinarsko vprašanje, ali bo Ukrajini ukinil omejitve za uporabo orožja dolgega dosega.
Moskva njegovih izjav še ni komentirala. Je pa ruski predsednik Vladimir Putin v preteklosti dal vedeti, da bi odprava omejitev za uporabo ameriških raket lahko povzročila zelo resne težave.
Pred tem so pomembni politiki iz vrst republikancev v torek v pismu pozvali Bidnovo administracijo, naj Ukrajini dovoli namestitev raketnih sistemov dolgega dosega proti ciljem v Rusiji. Pri tem so menili, da bi morale ZDA to storiti že zdavnaj. Pismo je med drugim podpisal predsednik odbora za zunanje zadeve v predstavniškem domu ameriškega kongresa Michael McCaul, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kakšni so cilji Kijeva in kako mu zaveznice lahko pomagajo?
Biden je na možnost odprave te omejitve namignil v času, ko sta se ameriški državni sekretar Antony Blinken in njegov britanski kolega, zunanji minister David Lammy, pripravljala na današnji obisk v Kijevu, kjer naj bi se srečala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Blinken je dejal, da je eden od ciljev obiska neposredno od ukrajinskega vodstva slišati, kakšni so cilji Kijeva in kako mu zaveznice lahko pomagajo.
Blinken je med obiskom v Veliki Britaniji v torek očital Iranu, da Rusiji dobavlja balistične rakete, in dejal, da bi jih lahko v nekaj tednih uporabili proti Ukrajincem. Lammy je iransko potezo označil za pomembno in nevarno stopnjevanje.
Ameriški državni sekretar je obljubil, da bodo ZDA obravnavale obrambne zahteve Ukrajine po odpravi omejitev glede ukrajinske uporabe zahodnega orožja dolgega dosega v boju proti ruski agresiji s stopnjo "nujno".
"Vztrajno si prizadevamo Ukrajini še naprej zagotoviti vse, kar potrebuje za učinkovito obrambo," je Blinken povedal na novinarski konferenci v Kijevu. Napovedal je, da bosta o tem v petek razpravljala predsednik ZDA Joe Biden in britanski premier Keir Starmer, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kijev vztrajno poudarja, da je treba odpraviti omejitve. "Odprava vseh omejitev glede uporabe ameriškega in britanskega orožja proti legitimnim vojaškim ciljem v Rusiji je pomembna," je na skupni novinarski konferenci z Blinknom in britanskim kolegom Lammyjem povedal Sibiha.
Na današnje srečanje v Kijevu so se že odzvali v Moskvi. Odločitev, da Ukrajini dovolijo uporabo orožja dolgega dosega, je bila po vsej verjetnosti že sprejeta, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dejal je, da se Zahod vse bolj zapleta v konflikt v Ukrajini, in napovedal ustrezen odziv Moskve.
ZDA uporabo svojega orožja proti Rusiji trenutno omejujejo na obrambo pred rusko ofenzivo na vzhodno ukrajinsko mesto Harkov. Ukrajina že dlje časa prosi za odpravo ameriških omejitev, češ da je to edini način za dostop do ruskih vojaških letališč, s katerih lahko vzletijo ruska vojaška letala, ki izvajajo napade v Ukrajini.
V Varnostnem svetu ZN nove obsodbe ruskih napadov na Ukrajino
Varnostni svet Združenih narodov se je v torek znova sestal na temo ruskih napadov na Ukrajino, pri čemer je velika večina govornikov obsojala dejanja Moskve, kitajski predstavnik je pozival k premirju, ruski pa poskušal prepričati svet, da je pravzaprav Ukrajina napadla Rusijo.
Seja je bila sklicana zaradi vrste zadnjih ruskih napadov na civilne cilje v Ukrajini in vršilka dolžnosti koordinatorja humanitarne pomoči ZN Joyce Msuya je pozvala mednarodno skupnost, naj okrepi prizadevanja za konec vojne.
"Človeško trpljenje med rusko invazijo se nadaljuje, položaj postaja vse slabši in smrtni davek narašča," je dejala in navedla, da je po ocenah ZN v dveh letih in pol vojne umrlo 11.700 civilistov, 24.600 pa jih je bilo ranjenih.
"Nadaljevanje ruskih napadov po Ukrajini predstavlja tragičen začetek novega šolskega leta," je poročal začasni predstavnik sklada ZN za otroke (Unicef) v Ukrajini John Marks in navedel ruske napade na šolske objekte.
Žbogar opozoril na nevarnost morebitne jedrske nesreče
Predsedujoči Varnostnemu svetu v septembru veleposlanik Samuel Žbogar je dejal, da je od zadnjega zasedanja Varnostnega sveta na to temo 1.700 raket in brezpilotnih letal zadelo domove, šole in bolnišnice v Ukrajini.
"Rusija je uničila 80 odstotkov ukrajinske proizvodnje toplotne energije in tretjino zmogljivosti za proizvodnjo vodne energije. Samo junija je bilo 33 napadov na energetsko infrastrukturo," je dejal.
"To niso legitimni vojaški cilji in ti napadi so v očitnem nasprotju z določbami mednarodnega humanitarnega prava. Edini cilj je zatiranje civilnega prebivalstva in oteževanje njegovega življenja v prihajajočih zimskih mesecih," je dejal Žbogar in posebej opozoril na nevarnost morebitne jedrske nesreče.
Namesto končanja trpljenja povečal napade
Namestnik ameriške veleposlanice Robert Wood je prav tako izpostavil ruske napade na zdravstvene objekte in energetsko infrastrukturo ter pozval članice ZN, naj zagotovijo sredstva za ukrajinsko obrambo in obnovo.
"Namesto da bi končala trpljenje, se je Rusija odločila, da močno poveča napade na šole in bolnišnice," je dejal namestnik britanske veleposlanice James Kariuki in spomnil, da humanitarno pomoč potrebuje 14 milijonov Ukrajincev. Ruske napade je opredelil kot vojni zločin.
"Rusija vsak dan napada šole, bolnišnice, vrtce, nakupovalna središča, javni prevoz in stanovanjske objekte," je dejal francoski veleposlanik Nicolas de Riviere, napade označil za vojni zločin in pozval države članice Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), naj izvršijo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Namestnik kitajskega veleposlanika Geng Shuang je dejal, da je prioriteta premirje, in ponovil stališče Pekinga, da je treba spoštovati ozemeljsko celovitost in suverenost vseh držav.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija pa je našteval ukrajinske napade na Rusijo in kijevski režim obtožil ubijanja nedolžnih civilistov, še posebej otrok. Zahodne države je obtožil, da so že osem let slepe za ukrajinski nacizem in fašizem, ki da muči in ubija Ruse, pri čemer je šel nazaj vse do začetka druge svetovne vojne.
Žbogar je dal besedo ukrajinskemu veleposlaniku Sergeju Kislici, ki je izpostavil ruske vojne zločine, kot so ukazi o usmrtitvah vojnih ujetnikov. "Rusija tepta Ustanovno listino ZN," je dejal in obsodil prodajo orožja Rusiji s strani Irana ter Severne Koreje.
"Ključni elementi ruske strategije so ubijanje civilistov in napadi na ključno infrastrukturo," je dejal in menil, da gre za logiko gangsterjev, s katero želijo prepričati zaveznike Ukrajine, da ne dovolijo napadov daleč v notranjost Rusije.
Murmansk tarča napadov
Regija Murmansk na skrajnem severozahodu Rusije je bila tarča napada z brezpilotnimi letalniki, je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa sporočil tamkajšnji guverner Andrej Čibis. Regija blizu meje s Finsko je od Ukrajine oddaljena skoraj 2000 kilometrov. Do konca tedna tam potekajo ruske strateške vojaške vaje v arktičnih vodah.
Čibis je na svojem kanalu na omrežju Telegram zapisal še, da so sestrelili "vse tri brezpilotnike". Regionalna uprava za zračni promet v Murmansku pa je sporočila, da sta bili iz varnostnih razlogov začasno zaprti letališči v mestu Murmansk in v kraju Apatiti, ki leži skoraj 200 kilometrov južneje.
In #Murmansk #russia, the airport was temporarily closed due to the threat of drones
— Jane 🇩🇰🇺🇦 (@jane_sinding) September 11, 2024
It is 1,800 km from the border with #Ukraine
The governor confirmed that drone raids are being carried out in the Murmansk Region. One of the UAVs arrived, according to rosZMI, from Norway 👌 pic.twitter.com/aOChpyOKPV
Murmansk, ki leži na skrajnem severozahodu Rusije, je največje mesto na svetu, ki se nahaja znotraj arktičnega kroga, in eno od največjih pristanišč v državi.
V Murmansku se nahaja tudi baza ruske severne flote, ki trenutno sodeluje v strateških vojaških vajah v arktičnih vodah. Vaje, v katerih poleg ladij ruske mornarice sodelujejo tudi jedrske podmornice in bojna letala, naj bi trajale do konca tedna. To so največje tovrstne vojaške vaje v zadnjih 30 letih, navaja dpa.
