Četrtek, 31. 7. 2025, 20.02
1 dan, 1 ura
Ukrajina
V ruskih napadih na Kijev šest mrtvih, med njimi šestletni deček #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,71
V ruskih napadih z brezpilotniki in raketami na ukrajinsko prestolnico je bilo ubitih najmanj šest ljudi, več deset pa jih je bilo ranjenih, sta danes zjutraj na Telegramu sporočila generalštab ukrajinske vojske in mestna vojaška uprava. V ruskem zračnem napadu, ki je zadel več stanovanjskih stavb v Kijevu, je bilo ubitih šest ljudi, vključno s šestletnim dečkom, je v četrtek sporočil vodja mestne vojaške uprave.
19.30 Slovenija v VS ZN zahtevala konec agresije na Ukrajino
19.15 Novi sirski zunanji minister na prvem obisku v Moskvi
17.10 Konferenca Ovseja v Helsinkih v znamenju vojne v Ukrajini
16.00 Ukrajinski parlament potrdil zakon o protikorupcijskih organih
8.38 Narašča število ranjenih
7.16 V ruskih napadih na Kijev več mrtvih in ranjenih
19.30 Slovenija v VS ZN zahtevala konec agresije na Ukrajino
Že mesec ne poslušamo nič drugega kot pozive k premirju in že mesec ne slišimo drugega kot izgovore in ultimate ene države, katere droni in rakete uničujejo ukrajinska mesta, je na današnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN o Ukrajini povedala namestnica veleposlanika Ondina Blokar Drobič in zahtevala konec agresije.
"Nenehno ubijanje in uničevanje se mora ustaviti, agresija se mora ustaviti. Potrebujemo premirje in potrebujemo ga takoj," je dejala na zasedanju, ki ga je sklicala Rusija za pritoževanje na račun zahodnega oboroževanja Ukrajine.
"Vsaka država ima po 51. členu ustanovne listine ZN pravico do samoobrambe. Država, ki se brani, lahko razvija in nabavlja potrebna sredstva za obrambo. Ne smemo pozabiti, da se v tej vojni brani suverena in neodvisna Ukrajina," je dejala namestnica in opozorila, da je rusko kupovanje orožja v Severni Koreji nezakonito ter predstavlja kršitev ustanovne listine in resolucij Varnostnega sveta.
Predstavnik ZDA John Kelley je spomnil, da je predsednik Donald Trump določil rok za premirje 8. avgusta, sicer bo sprejel dodatne ukrepe za mir. Spomnil je na odločitev o prodaji ameriškega orožja zvezi Nato, ki ga lahko pošilja naprej v Ukrajino. "Naša podpora obrambi Ukrajine se ne more primerjati z dostavami orožja Rusiji, ki omogočajo nadaljevanje agresije," je dejal.
Namestnik ruskega veleposlanika Dimitrij Poljanski pa je zahodno oboroževanje Ukrajine označil kot zelo nevarno poglavje za mednarodni mir in varnost, ker naj bi zdaj šlo za vojno zveze Nato proti Rusiji, kjer Ukrajina igra vlogo zasebnega vojaškega podjetja v službi Zahoda.
"Ukrajinci so povsem izgubili svoj glas, ker bi sicer spregovorili proti nadaljevanju vojne," je dejal Rus in zagotovil, da bodo nadaljevali mirovna pogajanja v Istanbulu, vendar se ne bodo odpovedali pravici do življenja v miru in varnosti.
19.15 Novi sirski zunanji minister na prvem obisku v Moskvi
Ruski predsednik Vladimir Putin in zunanji minister Sergej Lavrov sta se danes v Moskvi sestala s sirskim zunanjim ministrom Asadom al Šajbanijem. Gre za prvi obisk ministra nove sirske vlade po strmoglavljenju nekdanjega predsednika Bašarja al Asada. Zunanja ministra Rusije in Sirije sta se zavzela za krepitev vezi med državama.
"Seveda smo zainteresirani za to, da bi nam Rusija stala ob strani," je po srečanju z ruskim kolegom povedal Šajbani. Ob tem je sicer priznal, da obstajajo številni dejavniki, ki otežujejo odnose med državama, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Lavrov je medtem zagotovil, da je Moskva pripravljena pomagati pri obnovi Sirije ter pregledati sporazume in pogodbe, sklenjene s predhodnimi oblastmi. Za pregled dogovorov se je zavzel tudi Šajbani, ki je dodal, da bi s tem nove oblasti v Damasku bolje razumele, ali dogovori služijo potrebam ljudstva.
Šajbanija in člane sirske delegacije je med obiskom v Moskvi sprejel tudi ruski predsednik Vladimir Putin, je ob sklicevanju na sirske medije poročala tiskovna agencija Reuters. Lavrov pa je trenutnega predsednika Sirije Ahmeda al Šaro povabil na rusko-arabski vrh, ki bo potekal oktobra v Moskvi.
Današnji obisk je bil prvi obisk visokega predstavnika novih sirskih oblasti po strmoglavljenju nekdanjega predsednika Bašarja al Asada. Ta se je decembra zatekel ravno v Rusijo, ki je bila ves čas ena njegovih ključnih podpornic, tudi v državljanski vojni, ki je Sirijo pretresala od leta 2012.
Rusija ima sicer v Siriji dve oporišči – v Tartusu pomorsko, v Hmeimimu pa letalsko. Gre za edini ruski vojaški bazi zunaj ozemlja nekdanje Sovjetske zveze. Pogajanja o prihodnosti oporišč in nadaljnji prisotnosti ruskih sil v Siriji še potekajo, navaja nemška tiskovna agencija DPA.
17.10 Konferenca Ovseja v Helsinkih v znamenju vojne v Ukrajini
Finska danes gosti konferenco Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki pričakovano poteka v znamenju vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zaveznice prek videopovezave pozval, naj si prizadevajo za spremembo režima v Rusiji. Zunanja ministrica Tanja Fajon je medtem opozorila na trenutne izzive demokraciji.
"Verjamem, da je mogoče Rusijo prisiliti, da ustavi to vojno. (...) Toda če si svet ne bo prizadeval za spremembo režima v Rusiji, to pomeni, da bo Moskva tudi po koncu vojne še naprej poskušala destabilizirati sosednje države," je udeležencem na konferenci v Helsinkih na daljavo povedal Zelenski.
Prav tako se je zavzel za zaplembo ruskega premoženja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Čas je, da zaplenimo rusko premoženje, ne le zamrznemo, ampak ga zaplenimo in uporabimo v službi miru, ne vojne," je dodal.
Moskva se na njegove izjave še ni odzvala. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer v preteklosti večkrat pozval k odstavitvi Zelenskega s predsedniška položaja in tudi postavil pod vprašaj njegovo legitimnost, saj mu je mandat uradno že potekel.
Konferenca Helsinki 50+ poteka v luči prihajajoče petkove 50. obletnice podpisa Helsinške sklepne listine, temeljnega dokumenta Ovseja. Delovanje organizacije, v kateri sodeluje tudi Rusija, je okrnjeno od ruske invazije na Ukrajino leta 2022.
Zunanja ministrica Fajon je na konferenci medtem poudarila, da je ob sedanjih izzivih demokraciji treba več vlagati v odpornost družb in dialog s civilno družbo. "Potrebujemo neodvisne institucije, pravosodje, medije. Moramo opolnomočiti civilno družbo, vključiti mlade, predvsem pa si bolje prisluhniti in se slišati," je povedala.
Ob tem je opozorila, da smo priča največjemu številu konfliktov in civilnih žrtev v svetu. "Države, civilna družba, mediji imamo skupno poslanstvo za mir in demokracijo, a vsak svojo odgovornost za dejanja. Politiki moramo voditi načelno in z zgledom, če želimo biti kredibilni," je dodala. Kot nedopustno je označila stradanje in umiranje otrok v Gazi.
Fajon se je ob robu konference srečala s finsko zunanjo ministrico Elino Valtonen in belorusko opozicijsko voditeljico Svetlano Tihanovsko. Tej je zagotovila podporo Slovenije pri njenih nadaljnjih naporih za krepitev demokracije in človekovih pravic v Belorusiji, je na omrežju X zapisalo zunanje ministrstvo.
16.00 Ukrajinski parlament potrdil zakon o protikorupcijskih organih
Ukrajinski parlament je danes potrdil zakon o protikorupcijskih organih, ki naj bi zagotovil neodvisnost teh organov v državi. Nov zakon so sprejeli po tem, ko je prejšnji, ki je protikorupcijske organe podrejal generalnemu državnemu tožilcu, sprožil največji val protestov v državi v zadnjih treh letih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah ukrajinske premierke Julije Sviridenko novi zakon odpravlja tveganje za vmešavanje v delo organov za boj proti korupciji in krepi celoten sistem kazenskega pregona. Zakon med drugim za uradnike, ki se borijo proti korupciji, predvideva redne teste z detektorjem laži.
S podpisom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je bil zakon dokončno sprejet.
Nov zakon je pozdravila predsednica Evropske Komisije Ursula von der Leyen, ki je v odzivu na omrežju X poudarila, da so ukrajinska prizadevanja za odpravo korupcije ključna za nadaljnjo pot države v EU. Enako je menil predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.
"Današnji zakon ponovno uvaja ključne zaščitne ukrepe, a izzivi ostajajo," je v odzivu na omrežju X zapisala evropska komisarka za širitev Marta Kos. "Ohranjanje temeljnih vrednot in boj proti korupciji morata ostati prednostni nalogi," je dodala.
Podporo novemu zakonu so izrazili tudi demonstranti, ki so se pred glasovanjem zbrali v bližini ukrajinskega parlamenta in predsedniške palače.
Zelenski je nov zakon predlagal prejšnji teden, po tem, ko je parlament sprejel zakon, ki protikorupcijski urad (Nabu) in posebno protikorupcijski tožilstvo (Sapo) podreja generalnemu državnemu tožilcu, ki ga imenuje predsednik države.
Prejšnji zakon je v Ukrajini sprožil prve večje proteste po začetku vojne leta 2022, na nezadovoljstvo pa je naletel tudi v Evropski uniji, ključni podpornici Kijeva v boju proti ruski agresiji.
Pojavljala so se svarila, da bi zakon lahko blokiral napredovanje Ukrajine na poti pridruževanja Evropski uniji ali vplival na zmanjšanje mednarodne finančne pomoči državi, ki je ključna za njeno zmožnost obrambe.
8.38 Narašča število ranjenih
V nočnih napadih ruskih sil na Kijev je bilo ranjenih najmanj 52 ljudi, še nekaj naj bi jih bilo ujetih pod ruševinami. "Imamo 52 ranjenih, skoraj 30 jih je v bolnišnicah. Med njimi je devet otrok," je na Telegramu zapisal vodja kijevske vojaške uprave Timur Tkačenko.
Kyiv.
— Saint Javelin (@saintjavelin) July 31, 2025
A russian high-precision missile destroyed nearly the entire building. pic.twitter.com/KVi2VDquC9
Rusi so po navedbah predsednika Volodimirja Zelenskega nad Ukrajino ponoči izstrelili več kot 300 dronov in osem raket, tarče napada so bile poleg Kijeva tudi regije Dnipropetrovsk, Poltava, Sumi in Mikolajiv. V napadih je bila poškodovana infrastruktura ter več poslovnih stavb in hiš, poročil o žrtvah pa ni bilo.
Ukrajinski zunanji minister Andrej Sibiha je ob tem pozval h krepitvi pritiska na ruskega predsednika Vladimirja Putina, pri čemer se je skliceval tudi na časovni okvir za končanje vojne v Ukrajini, ki ga je Rusiji postavil ameriški predsednik Donald Trump.
"Verjetno je prišel čas, da se vse roke, ki so bili dani Putinu, skrajša na nič. (...) Ne zanimajo ga nobeni poskusi, da bi se ustavilo ubijanje. Želi si le uničevati in ubijati. (...) Soočiti se mora s pravico. Čas je, da se na Moskvo začne izvajati maksimalen pritisk," je zapisal na omrežju X.
Obrambno ministrstvo v Moskvi je medtem sporočilo, da je ruska vojska zavzela manjše mesto Časiv Jar v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine. Ruske in ukrajinske sile so se v okolici tega kraja spopadale več kot leto dni, po navedbah ruskih medijev ter evropskih in ukrajinskih vojaških virov pa so Rusi večji del mesta zavzeli že v začetku leta.
7.16 V ruskih napadih na Kijev več mrtvih in ranjenih
Po navedbah lokalnih oblasti je bilo poleg smrtnih žrtev v nočnih napadih ruskih sil na Kijev ranjenih najmanj 48 ljudi. Več kot 20 so jih odpeljali na zdravljenje v kijevske bolnišnice, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil župan Vitalij Kličko.
Ruski napadi so povzročili požare na več lokacijah in poškodovali več stanovanjskih stavb, bolnišnico in izobraževalno ustanovo. Usmerjeni so bili na najmanj deset lokacij v ukrajinski prestolnici z okolico, je sporočila mestna vojaška uprava.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na Telegramu objavil kratek videoposnetek, ki prikazuje ruševine in poškodovano stavbo.
"Kijev. Raketni napad. Neposredno na stanovanjsko stavbo. Ljudje so pod ruševinami. Vse službe so na položajih. Ruski teroristi," je zapisal ob objavi posnetka.
O napadih so poročali tudi iz regije Dnipropetrovsk, kjer je bilo v napadih z droni poškodovanih več poslovnih stavb in hiš, poročil o žrtvah pa ni bilo.
