V Bahrajnu rojena Angležinja, ki je dom našla v Radovljici

Angležinja Adele Gray je kot ptica selivka. V življenju je zamenjala že 34 stanovanj, za veliko selitev so sicer odgovorni njeni starši oziroma očetova služba. Rojena je bila v Bahrajnu, nato so do njenega 13. leta med drugim živeli tudi v Saudski Arabiji in Republiki Južni Afriki, mladostna leta je nato preživela v predmestju Londona.

Po treh obiskih se je odločila, da pride za vedno

Potovanje in osvajanje sveta ji je bilo položeno zibelko, veliko je potovala tudi sama in tako je po naključju našla Slovenijo. Spomladi 2006 je po spletu iskala primerno lokacijo za enotedenski oddih, kjer bo lahko hodila in kolesarila ter uživala v naravi. Naletela je na fotografije Slovenije, ki so jo povsem prepričale.

"Kot veliko ljudi po svetu nisem veliko vedela o tej državi, zato sem rezervirala in šla. Bil je junij 2006, potem sem prišla še septembra in oktobra. Takrat sem bila v Bohinju in ko sem sedela ter gledala okoli sebe, me je spreletela misel, zakaj ne bi poskusila živeti v Sloveniji," pripoveduje Adele. Februarja 2007 je bila že tu z vsemi svojimi kovčki.

Slovenija jo je prepričala predvsem z lepoto narave in mirom, ki ga je deležna, ko kolesari ali hodi v gore. "Ko sem živela v Londonu, mi je vedno nekaj manjkalo. Za turiste je London v redu, a za življenje niti ne, preveč je ljudi, preveč je hrupa."

Radovljica, kjer živi že ves čas, odkar je priletela v Slovenijo, je temu ravno nasprotje. Je dokaj mirno in ne preveč obljudeno mesto. A na drugi strani ima vse, bazen, kino, lepo staro mestno jedro, kjer se vedno kaj dogaja, od pustnega plesa do festivala čokolade. Adele je tu zadovoljna, saj ima vse, kar potrebuje za življenje.

Življenje v Radovljici popisano na blogu

O svojem življenju v Sloveniji, predvsem v Radovljici in okoliških Alpah in Karavankah, Adele dve leti piše na enem najbolj branih slovenskih blogov. Najdete jo kot Adele in Slovenia, kjer tedensko piše o svojih podvigih v gore, planinarjenju in kolesarjenju ter o festivalih v Radovljici in slovenski kulinariki.

Blog je začela pisati na pobudo Turistično informacijskega centra Radovljica. "Sprva me je bilo strah, da mi ne bo šlo, da mi bo zmanjkalo tem in da me nihče ne bo bral. Vendar se vedno najde kakšna tema, bere pa me vedno več ljudi. Že prvo leto sem imela deset tisoč bralcev, drugo še dodatnih 30 tisoč, tako da jih je bilo konec lanskega leta že prek 40 tisoč." Sledijo ji predvsem Slovenci, pa tudi Angleži, Američani, Avstralci, Nizozemci in drugi.

Tuji bralci Adele pogosto kontaktirajo in jo sprašujejo o Sloveniji, o naravnih in kulturnih znamenitostih, pri njej lahko dobijo veliko informacij in tudi kontakt do vodnika. Nanjo se obračajo tudi tisti, ki so Slovenijo že obiskali in jo sprašujejo, kako je živeti tu.

Zaradi velikega odziva je prepričana, da bi blog lahko bil pomembna vstopna turistična točka v Slovenijo, a njene pobude pri drugih turističnih točkah niso za zdaj naletele na plodna tla. "Takšno sodelovanje jih žal ne zanima. Lani smo sicer sodelovali z Bledom, a ker so želeli, da bi pisala le v času sezone, sodelovanja nismo nadaljevali. Bloga ne moreš pisati le nekaj mesecev na leto, to je živa stvar."

Ni vse zlato, kar se sveti

Kadar tujci Adele vprašajo po življenju v Sloveniji, jim selitev v deželo na sončni strani Alp praktično odsvetuje. "V Slovenijo zagotovo ne prideš živet, če želiš biti bogat," je iskrena z vsakim. Razmere za življenje so bistveno težje in predvsem dražje kot v Veliki Britaniji. "Veliko ljudi misli, kako poceni je tu življenje. Ko pridejo kot turisti, sta pica in kava res poceni, a živeti tu je povsem druga zgodba."

Izobražena učiteljica angleškega jezika za tujce se kot samostojna podjetnica preživlja s prevajanjem, lektoriranjem in inštrukcijami. In biti s. p. je po njenih besedah v Sloveniji "hudo drago", bistveno dražje kot v Veliki Britaniji. Tam za prispevke vsak mesec plačuješ samo določen odstotek od mesečnega zaslužka, medtem ko moraš v Sloveniji vsak mesec plačati dobrih 300 evrov, ne glede na to, ali kaj zaslužiš ali ne, pojasnjuje.

"Res moraš dobro zaslužiti, da lahko vse to plačuješ. In vedno slabše je, kolikor spremljam, nobena vlada nima ideje, kako bi rešila Slovenijo, spodbudila gospodarstvo in tuje investicije, vsakič znova je le nov davek," je nad vodenjem slovenske države razočarana Angležinja. Ob tem se zaveda, da bi bilo verjetno lažje, če bi imela službo, "a teh še za Slovence ni dovolj, kaj šele za tujce, ki ne znajo jezika".

Končno doma

Adele je v Slovenijo prišla povsem sama, ne da bi kogarkoli poznala ali da bi imela tu dogovorjeno kakršnokoli službo. Morala se je znajti sama in se zelo potruditi, da ji je uspelo. Eden večjih projektov je bilo tudi učenje jezika. Učila se je bolj ali manj sama, saj je po nekaj individualnih urah ugotovila, da je tak način dolgočasen. Zato se je učila skozi pogovor in branje, televizijo pa še vedno gleda s svinčnikom in listom papirja v roki in si zapisuje različne izraze.

A učenje slovenščine med Slovenci zna biti precej zahtevno, razlaga Adele. "Vsi znajo angleško in vsi bi se pogovarjali v angleščini. Morala sem biti precej vztrajna. Ko so govorili v angleščini, sem jim vedno odgovarjali v slovenščini."

O Slovencih sicer pravi, da so zelo prijazni, odprti za tujce. "A na neki točki sem občutila, da sem trčila ob zid. Ko sem ga prebila, sem tu spoznala kar nekaj zelo dobrih prijateljev, ki mi stojijo ob strani, me podpirajo in pomagajo." Zaradi teh prijateljev, narave, miru in občutka, da je končno doma, Adele, zdaj ko se je naučila tudi jezika, nima več želje, da bi se selila.