Torek, 1. 10. 2013, 14.30
8 let, 10 mesecev
Uspeh rožnatih nasprotnikov visokih davkov

Stranka Neos – Das Neue Österreich (Neos – Nova Avstrija) je nastala iz državljanskega gibanje Österreich Spricht (Avstrija govori), ki ga je vodil Matthias Strolz, pred leti parlamentarni svetovalec ljudske stranke (ÖVP).
Strolz je že ob ustanovitvi gibanja napovedal tudi ustanovitev stranke, ki bi pritegnila liberalne volivce, ki po letu 1999 niso imeli več svojega predstavnika v dunajskem zveznem parlamentu. Neos, ki je kot svojo strankarsko barvo izbrala rožnato, je bila ustanovljena oktobra 2012 in kmalu se je začela povezovati s sorodnimi zunajparlamentarnimi liberalnimi strankami.
Stranka LIF je nastala leta 1993, ustanovili pa so jo nekateri poslanci in člani Svobodnjaške stranke Avstrije (FPÖ), ki se niso strinjali s populistično protitujsko politiko takratnega vodje svobodnjakov Jörga Haiderja. Prva predsednica Liberalnega foruma je postala Heide Schmidt, pred tem pomembna članica svobodnjaške stranke in njena poslanka.
LIF je bila v parlamentu v letih 1993–1999, nato pa se je poslovila, saj na volitvah leta 1999 ni preskočila štiriodstotnega volilnega praga. Na volitvah leta 2006 LIF ni nastopila, takratni predsednik LIF Alexander Zach pa se je prebil v parlament kot neodvisni kandidat na listi socialdemokratske stranke (SPÖ).
Prav LIF, ki je klasično-liberalno stranka, je pomembno prežela predvolilni program liste Neos: davčna razbremenitev, odprava obveznega članstva v zbornicah, enakopravnost manjšin, pokojninska reforma (dvig upokojitvene starosti na 65 let), odprava neupravičenih privilegiranih pokojnin …
Volilna lista Neos se je zlasti dobro odrezala na Predarlberškem, kjer je kandidiral tudi Strolz, ki je v svojem domačem volilnem okraju Dalaas dosegel kar 39,9 odstotka ( v celotni deželi je Neos dobila 13 odstotkov).
Odlično se je Neos odrezala tudi na Dunaju (skupno 7,6 odstotka), kjer je v nekaterih volilnih okrajih dosegla več kot deset odstotkov. Solidna je bil tudi na Tirolskem (4,9 odstotka), Salzburškem (4,5 odstotka) in v Spodnji Avstriji (4,4 odstotka), torej v t. i. črnih deželah, kjer je najmočnejša ljudska stranka. Slabše ji je šlo na Gradiščanskem (2,8 odstotka), v Zgornji Avstriji (3,4 odstotka), na Koroškem (3,7 odstotka) in Štajerskem (3,8 odstotka). V teh deželah, z izjemo Štajerske, so bili najmočnejši socialdemokrati.